Poslanec opozicijskega SDS-a Andrej Šircelj ocenjuje, da bo DUTB zaradi v četrtek sprejete zamenjave neizvršnih direktorjev deloval manj transparentno in manj neodvisno kot doslej. Meni, da so bili tujci veliko bolj neobremenjeni glede domačih okoliščin in različnih povezav v Sloveniji.

Uradnega obvestila o četrtkovih odločitvah vlade glede DUTB-ja še ni. Na kadrovski fronti je znano, da je vlada imenovala nekdanjega nadzornika NLB-ja Marka Simonetija, predsednika izredne uprave Probanke Imreja Balogha in člana upravnega odbora družbe Sip Šempeter Janeza Širovnika. Ti naj bi po navedbah iz preteklih dni zamenjali nekdanjega državnega sekretarja na finančnem ministrstvu Mitja Mavka ter Carl-Johana Lindgrena in Arneja Berggrena.

Novo vodstvo bo moralo še dokazati, da deluje neodvisno, poudarja Šircelj. Znižanje prejemkov je po njegovih besedah legitimno, "bomo pa videli, kakšni bodo rezultati in kdo bo za takšen denar od strokovnjakov želel delati".

Pri ponovitvi razpisa za nadzornike SDH-ja pa po Šircljevem mnenju obstaja možnost, da gre za manever koalicije ali vsaj nekaterih strank, da se vse zavleče in privatizacijo naredi netransparentno. "SDH je ena izmed žrtev zdajšnjih koalicijskih strank. Gre za to, da se deluje v kalnem in globoki mivki," meni Šircelj.

Bratuškova: Strankarska logika se ni seštela
Tudi predsednica ZaAB-a in nekdanja premierka Alenka Bratušek je razočarana. Če držijo podatki, da je bilo na razpis za nadzornike SDH-ja prijavljenih 47 oseb, je prepričana, da bi se med njimi moralo najti pet kompetentnih posameznikov. "A se očitno strankarska logika ni seštela in se zato razpis ponavlja," je dejala.

Nekdanja premierka bi "rada videla, kdo izmed kompetentnih oseb se bo še drugič prijavil - razen tistih, ki jim bo to obljubljeno vnaprej". Po besedah Bratuškove je vlada imela tudi možnost, da ne sledi predlogom strokovne komisije, če meni, da ta ni predlagala primernih. Od novih neizvršnih direktorjev Bratuškova pozna le Simonetija. Upa pa, da bodo spremenili prakse, ki se niso izkazale za najboljše. "Sicer vlada ni naredila ničesar," je dejala in obenem podprla znižanje plač v DUTB-ju.

Mesec: Vsi kandidati so sporni
Vodja poslanske skupine ZL-ja Luka Mesec meni, da je ponovitev razpisa glede SDH-ja nujna, ker so bili tako rekoč vsi kandidati za nadzorni svet sporni. "Kar se tiče DUTB-ja, pa konkretna imena še preverjamo, bi pa rekel, da je to kakor koli korak v pravo smer," pravi Mesec.

Trenutno vodstvo se je namreč po njegovih besedah izkazalo za neodgovorno, negospodarno in glede na poročilo protikorupcijske komisije deloma tudi za koruptivno. Poleg menjave vodstva slabe banke bi morala vlada tudi spremeniti namembnost te institucije, ki bi morala poskušati podjetja oživiti, meni Mesec. Glede vladne odločitve o omejitvi plač vodilnim v DUTB-ju pa pravi, da je to zagotovo korak v pravo smer.

Tonin: To je politična kuhinja
Vodja poslanske skupine NSi-ja Matej Tonin je dejal, da gre za politično kuhinjo. S tem je bila po njegovih besedah tudi pogojena dolžina seje vlade, ki kaže, da je šlo za "kar precejšnje politične napetosti". "Vsaj glede enega vprašanja so se lahko zedinili, glede drugega se niso mogli in zato bodo ponovili razpis in si na takšen način kupili dodaten čas," je dejal.

Kozlovič: Naj se razčisti zdaj
Namestnica vodje poslanske skupine SMC-ja Lilijana Kozlovič je glede odločitve o ponovitvi postopka imenovanja nadzornikov SDH-ja dejala, da je - če so bili določeni kandidati sporni - bolje, da se to razčisti ta trenutek kot pa pozneje. Nadzorniki morajo namreč po njenih besedah začeti zelo intenzivno delati. Imena oseb, ki jih je vlada imenovala za neizvršne direktorje DUTB-ja, pa, kot pravi, težko komentira.

Namestnik vodje poslanske skupine SD-ja Matjaž Nemec pa pravi, da se moramo Slovenci kot družba odločiti med dvema načinoma kadrovanja, eden je strogo politični, drugi pa političnim strankam omogoča, da prevzamejo politično odgovornost in tudi politično kadrujejo.

"V zadnjih letih smo skakljali z enega na drug način, noben ni dovolj dober," meni Nemec. Tako se je po njegovih besedah treba odločiti, ali dati politikom vso moč ali pa politiko popolnoma umakniti. Ob tem Nemec opozarja, da tudi če se politika umakne, na odločitve o imenovanjih vplivajo različna omrežja.

Vlada znižala plače v DUTB-ju
Ministrstvo za finance je podrobneje pojasnilo tudi, kako bodo prejemki vodilnih na DUTB-ju sestavljeni po novem. Izvršnim direktorjem pripada fiksni del plačila 10.000 evrov bruto. Vlada sicer lahko izjemoma določi tudi doplačilo na obseg in kompleksnost dela izvršnih direktorjev.

Za glavnega izvršnega direktorja Torbjörna Manssona in Janeza Škrubeja je vlada določila tak dodatek v znesku 2.000 evrov. Manssonu kot glavnemu izvršnemu direktorju pripada še 50-odstotni dodatek na znesek fiksnega dela prejemka izvršnega direktorja.

Upoštevajoč vse skupaj Škrubejev prejemek tako po novem znese največ 12.000 evrov bruto, Manssonov pa 17.000 evrov bruto. Tretji v ekipi izvršnih direktorjev je Aleš Koršič.

Nič več variabile za neizvršne direktorje
Na novo so določeni tudi prejemki neizvršnih direktorjev. Mesečno plačilo je zdaj fiksno, sestavljeno iz dveh delov, njegova vrednost pa je 4.000 evrov bruto. K temu se prišteje še mesečni znesek 1.000 evrov bruto za delo v vseh komisijah upravnega odbora skupaj.

Vlada lahko tako kot skupščina DUTB-ja med letom določi tudi dodatek na obseg in kompleksnost dela posameznega neizvršnega direktorja. Odloči pa lahko tudi o upravičenosti neizvršnih direktorjev do doplačila zaradi posebnih obveznosti, ki izhajajo iz posebnosti DUTB-ja. Med te dejavnike posebnega značaja po navedbah ministrstva sodita delovanje v kriznih razmerah in izrazito tvegana dejavnost.

Neizvršni direktorji so pred spremembo mesečno lahko prejeli do 10.000 evrov bruto, Mansson znaša v fiksnem delu 20.500 evrov bruto in še 4.800 evrov neto za potne stroške. Pri Škrubeju se je fiksni znesek ustavil pri 21.533 evrih bruto, pri Koršiču pa pri 9.800 evrih bruto, v to pa niso bile vključene vrednosti svetovalnih pogodb.