To je namreč v svojem revizijskem poročilu ugotovilo številne nepravilnosti tako glede same vzpostavitve Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB) kot tudi o njenem delovanju v prvem letu, torej leta 2013, ki je bilo po oceni sodišča neučinkovito in negospodarno. DUTB med drugim ni imel sistemizacije delovnih mest, poleg tega pa je sklepal pogodbe s svetovalci, odvetniki in kadrovskimi agencijami brez javnih razpisov, kar pomeni, da je bilo za skoraj 1,3 milijona javnih naročil oddanih nepravilno.

V slabi banki prav tako niso preverili, ali ne bi bila učinkovitejša zaposlitev direktorja na področju upravljanja terjatev kot sklepanje pogodbe s svetovalci, ki so jim plačevali 24.800 evrov mesečno, kar pomeni 95 odstotkov skupne vrednosti bruto plač treh vršilcev dolžnosti izvršnih direktorjev.

Predsednik upravnega odbora DUTB-ja Lars Nyberg je v uvodu pojasnil, da se je slaba banka leta 2013 - to obdobje je tudi pregledovalo Računsko sodišče - šele vzpostavljala, da je bilo takrat zaposlenih zgolj 10 ljudi, imeli so omejen dostop do informacij, zaradi česar je bilo njihovo delo oteženo in so morali najemati zunanjo pomoč. Zdaj, le dve leti pozneje, ko DUTB v tujini velja za zelo uspešno oz. jo vidijo precej drugače, kot gre razbrati iz slovenskih medijev, je v družbi zaposlenih 86 ljudi.

"Sodišče se ni ukvarjalo z učinkovitostjo DUTB-ja"
Podobno je izpostavil tudi glavni izvršni direktor DUTB-ja Torbjörn Mansson - da se poročilo nanaša samo na leto 2013, ko je bila slaba banka še na začetku delovanja, in da se sodišče ni ukvarjalo s celotno učinkovitostjo DUTB-ja: "Najpomembnejša stvar revizijskega poročila je, da dobimo dobro povratno informacijo za nadaljnje delo, in da nadaljujemo z izboljševanjem te institucije." "Radi bi videli, da bi se ugotovilo, ali je bil denar dobro porabljen," je dejal in dodal, da na DUTB-ju precej stvari vidijo drugače, kot jih je sodišče.

Leta 2013 je bilo veliko neznank, je še poudaril Mansson in dodal, da so dobivali le osnovne informacije o delovanju bank, šele 14 dni pozneje pa dokumente oz. dostop do njih. Težava je bila tudi, da so morali potem te dokumente pregledati oz. delo opraviti z različnih vidikov. "Razumem, da je naše delo na prvi pogled videti sumljivo, ker sta bila po dva človeka zadolžena za iste stvari," je še dejal Mansson.

So bile storitve sploh izvedene? Zakaj sta jih hkrati opravljala dva človeka?
Računsko sodišče ob tem sicer ugotavlja še, da DUTB v številnih primerih ni zahteval specifikacije računov, zaradi česar ni bilo mogoče preveriti, ali so bile storitve sploh izvedene. V nekaterih primerih so se naloge podvajale, plačane pa so bile na dve različni mesti. Kot primer je predsednik Računskega sodišča Tomaž Vesel navedel podvajanje nalog osebe, zaposlene za odnose z javnostmi, ter najete svetovalne osebe za iste naloge. Zgodba se je ponovila pri delu in plačilu najetih svetovalnih družb. "Takšna poslovna praska je precej nenavadna - ne samo v Sloveniji, tudi drugje," je orisal Vesel.

Izvršni direktor za korporativne zadeve Aleš Koršič je zagotovil, da so ves čas spoštovali zakon o javnih naročilih in druge predpise: "Vse storitve so bile ažurno spremljane. /.../ Dostavili smo material, specifikacije, pogodbe o vsebini storitev. Je pa določene storitve težko opredeliti," je pojasnjeval in dodal, da večina očitkov RČS-ja leti na stvari, ki ne morejo biti del javnega naročanja, zato so morali ljudi najemati brez njega.

Že sama ustanovitev slabe banke je imela pomanjkljivosti
Državni revizorji so med drugim ugotovili še, da ustanovitev t. i. slabe banke ni temeljila na predlogu finančnega ministrstva, ki bi vseboval obrazložitev razlogov za to, da je to najprimernejša rešitev za krepitev stabilnosti bank, in niti ni bila del celovite strategije bančnega sektorja, saj ta ni bila pripravljena.

Vlada in finančno ministrstvo, ki sta ju vodila Alenka Bratušek in Uroš Čufer, nista podrobneje uredila nadzora nad delovanjem in načina poročanja o poslovanju DUTB-ja, niti nista natančno opredelila vloge Banke Slovenije v postopku prenosa tveganih postavk bank in utemeljila razlogov za izvzem DUTB-ja glede uporabe predpisov s področja integritete in preprečevanja korupcije, nagrajevanja poslovodstva in javnega naročanja.

V uredbi o izvajanju ukrepov za krepitev stabilnosti bank ni bilo natančno urejeno, kdo opredeli tvegane postavke za prenos na slabo banko, niso opredeljeni stroški njenega delovanja in nadomestila za kritje stroškov.

Nepojasnjeno, s čim so si zaslužili visoke plače
Finančno ministrstvo ni utemeljilo predlaganih zneskov plač članov upravnega odbora DUTB-ja, njihovo višino pa je pogojevalo s preteklimi izkušnjami članov, ne z obsegom in vrsto opravljenega dela, še ugotavljajo revizorji in dodajajo, da je vlada predlagane plače upravnega odbora sprejela kljub opozorilom pristojnih institucij o neustreznosti posameznih določb in ni proučila upravičenosti višine prejemkov, zato so prejemki neizvršnih direktorjev DUTB-ja za večkratne zneske presegali prejemke, ki so jih prejeli člani nadzornih svetov bank za opravljanje primerljive funkcije.

Mansson je na očitke o (pre)visoki plači dejal, da "politika ne bo nikoli razumela, kako je opravljati takšno delo", po drugi strani pa zatrdil, da tega dela ne opravlja zaradi denarja, saj ima tudi doma, na Švedskem službo.

So v DUTB-ju zaposleni edini strokovnjaki v državi?
"Za DUTB je leto 2013 predstavljalo izjemno poslovno okolje, polno izjem, z izjemnimi prejemki," je povzel Vesel in opozoril, da ni mogoče pojasniti, zakaj je vlada s takšno politiko poslovanja in prejemkov soglašala toliko časa. Ne moremo privoliti v argumentacijo, da so pravi strokovnjaki toliko vredni, ker bi to pomenilo, da so na položajih v drugih državnih družbah nestrokovni kadri, je opozoril.

Vesel je sicer izpostavil, da ima vlada neposredni vpliv na DUTB, saj imenuje neizvršne direktorje. "Vlada ima vse niti v svojih rokah, to pomeni tudi odgovornost," je dejal in dodal, da lahko neposredno vplivajo na spremembe v DUTB-ju, a se to do zdaj ni zgodilo.

Pogodbe v angleščini, prevodi pa nenatančni
Predsednik Računskega sodišča je opozoril še na eno zanimivost. Uradni delovni jezik v DUTB-ju je angleščina, kar je v nasprotju z zakonom o javni rabi slovenščine. Tako se je zgodilo, da so bile nekatere pogodbe sklenjene v angleščini in so bile naknadno prevedene, njihova vsebina pa odstopa od izvirnika, kar bi bila v primeru spora lahko precejšnja težava.

Vladi so revizorji podali priporočila za proučitev odgovornosti članov upravnega odbora DUTB-ja in tistih, ki so sodelovali pri pripravi pravnih podlag. Finančnemu ministrstvu pa priporočajo, naj pripravi spremembe statuta slabe banke.

"Revidirancem svetujemo, naj ne izgubljajo energije s predstavljanjem argumentov, ki so javnosti zakriti, temveč premislijo o tem, da jih javnosti odprejo, ter se raje osredotočijo na pripravo odzivnega poročila čim prej," je povedal Vesel. Časa za pripravo imajo 90 dni, a jih revizorji pričakujejo mnogo prej.

Ukrepe je treba sprejeti nemudoma
Na poročilo Računskega sodišča se je odzval tudi Transparency International Slovenia (TI Slovenia), ki je že v preteklosti opozarjal na netransparentnosti poslovanja DUTB-ja, pomanjkljiv nadzor nad delovanjem DUTB-ja ter premajhno angažiranost politike za urejanje tega vprašanja, ki davkoplačevalce stane ogromno denarja.

"Že ob samem pogledu na poročilo RS-a je zaznati izjemno veliko stopnjo tajnosti podatkov, ki je po našem mnenju pretirana. Zato je vprašanje (pomanjkanja) transparentnosti treba upoštevati pri nadaljnjem urejanju poslovanja DUTB-ja. Višina denarja, ki je z DUTB-ja šla mimo pravil, je skrb vzbujajoča in terja ukrepanje pristojnih. Preveriti je treba osebno odgovornost vodilnih v DUTB-ju," je poudaril generalni sekretar TI Slovenija Vid Doria.

TI Slovenia je zato pozval vlado in ministrstvo za finance, da podrobno preučijo ugotovitve Računskega sodišča in delujejo v skladu z njegovimi priporočili.