"Pričakujemo bistveno bolj zaostren nadzor nad delom DUTB-ja, za katerega ocenjujemo, da ni bil ustrezen. In če ta nadzor ugotavlja določene nepravilnosti - podobne ali enake, kot jih je ugotovila komisija -, potem verjetno terja tudi neke ukrepe. In s tem ne mislim na kadrovske zamenjave," je na novinarski konferenci dejal predsednik komisije Boris Štefanec. Ministrstvo in vlada bi morala biti veliko skrbnejša pri porabi davkoplačevalskega denarja, je dodal.

Očitke vodstva Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB), da je poročilo pristransko, pa je zavrnil in zatrdil, da je strokovno. Prav tako je zavrnil tudi očitke, da so namen poročila kadrovske menjave, da bi se dosegel vpliv na odločanje DUTB-ja. Ob tem je pristavil, da je senat skupaj odločil, da poročilo ne bo javno.
12 milijonov evrov za zunanje storitve
Komisija (KPK) je danes sporočila, da so potrdili končno poročilo o delovanju DUTB-ja. Od ustanovitve do 31. avgusta letos je ta, sodeč po poročilu, porabila 12 milijonov evrov, pri čemer pri KPK-ju poudarjajo, da gre pri tem za nakazila zunanjim izvajalcem in ne zunanjim svetovalcem.

V ta znesek so namreč všteta tudi plačila zunanjim svetovalcem in vsem drugim zunanjim izvajalcem, vključno s stroški za sodišča, notarje, prevajanja ter tudi znesek, ki ga je DUTB za izvedbo računovodskih, poročevalskih in IT-storitev vodenja tveganih postavk plačal NKBM-ju in NLB-ju. Na to je pretekli torek že opozoril tudi izvršni direktor DUTB-ja Tornbjörn Mansson, pri čemer je izpostavil, da je bilo za zunanje svetovalce dejansko namenjenih "le" 5,2 milijona evrov.

Poročilo so na komisiji poslali tudi premierju, ministru za finance in DUTB-ju ter poudarili, da celotnega poročila ne bodo javno objavili, ker vsebuje nekatere zakonsko varovane podatke. Poročilo ugotavlja, da dozdajšnje delovanje DUTB-ja na področju najemanja zunanjih izvajalcev, kadrovanja ter zagotavljanja sledljivosti in preglednosti sprejemanja odločitev kaže na slabo prakso.
Pri KPK-ju so zato skeptični do učinkovitosti nadzora v DUTB-ju nad zakonitostjo, gospodarnostjo in učinkovitostjo procesov odobravanja posojil in naložb v bankah, ki jih je država reševala z davkoplačevalskim denarjem. "Z vidika komisije so skrb vzbujajoče predvsem ugotovitve, ki zadevajo tveganja za nastanek nasprotja interesov pri najemanju zunanjih izvajalcev in zaposlovanju," so še zapisali.

TI Slovenija: Kako odgovorni v DUTB-ju razumejo preglednost?
Na poročilo so se odzvali tudi v društvu Transparency International Slovenia (TI Slovenia). Ugotavljajo, da še vedno niso izpolnjeni kriteriji preglednega delovanja in dobrega gospodarjenja z javnim premoženjem. TI Slovenia je v preteklosti že večkrat opozoril na velika korupcijska tveganja pri poslovanju DUTB-ja, takšno poslovanje pa ne vzbuja zaupanja v javnosti, v imenu katere je bil DUTB ustanovljen.

"Menimo, da bi delovanje DUTB-ja moralo celo presegati minimalne zakonske obveze, s čimer bi odprli svoje delovanje na vpogled davkoplačevalcem," meni generalni sekretar TI-ja Slovenija Vid Doria. Ob tem obžaluje, da zaradi določenih zakonsko varovanih podatkov poročilo ne bo javno objavljeno.

"Ob razkritju nekaterih pogodb, ki so bile sklenjene z zunanjimi izvajalci in v veliki meri počrnjene, se lahko upravičeno vprašamo, na kakšen način odgovorni razumejo preglednost in javno delovanje. Gre torej za več prikrivanja kot odkrivanja?" je dodal Doria. Hkrati pa kot izjemno težavno vidijo dejstvo, da DUTB nima jasnih mehanizmov, s katerimi bi se izogibali nasprotjem interesov pri zaposlovanju, zato menijo, da je nujna njihova takojšnja vzpostavitev.