Vsi mediji se osredotočajo na tri milijone evrov provizije, ki jo je dobil Peter Kotar, nihče pa se ne ukvarja s preplačano naložbo, je bil kritičen vodja iniciative Vili Kovačič. Odbor za finance ne bo odločal le o 440 milijonih evrov poroštev, temveč o 880 milijonih, kolikor znaša vrednost posojil skupaj z neto sedanjimi obrestmi. Revalorizirana vrednost pa bo, po izračunih iniciative na podlagi novega investicijskega programa 4, v letu 2015 dosegla že 1,64 milijarde evrov.
V iniciativi so zaradi tega in številnih drugih razlogov (projekt med drugim preiskujejo KPK, NPU, Računsko sodišče, tožilstvo, OLAF, banke ga nočejo financirati, ker je preveč tvegan ...) prepričani, da je treba projekt takoj ustaviti. Menijo, da bi bilo kot prehodna možnost bolje prenoviti bloka 4 in 5.
Raje Teš štiri in pet?
To bi po njihovih izračunih državo stalo 130 milijonov evrov, cena megavatne ure bi namesto 90 evrov stala 54, letna proizvodnja električne energije bi še vedno znašala 3.500 gigavatnih ur, življenjska doba bi bila prav tako 15 let, proizvodni stroški pa bi namesto 4,7 znašali 2,8 milijarde evrov.
Pri čemer poudarjajo, da pogodbe z Alstomom najverjetneje niti minister še ni videl, tako da povsem realne ocene ne morejo podati. Kovačič je izpostavil, da je bilo pod prejšnjo vlado Janeza Janše v projekt vloženih 25 milijonov evrov, z nastopom Mateja Lahovnika na mesto gospodarskega ministra pa se je ta cena podeseterila.
Gregorič: Na desetine ton nevarnih snovi
Eden izmed strokovnjakov na konferenci, Miroslav Gregorič, je izpostavil tudi ekološka tveganja projekta. V rudniku v Velenju so po njegovih besedah pogosti vdori vode, v rovih pa je tudi ogromno metana, zato ga morajo odvajati z ogromnimi količinami zraka.
S tem pa v okolje spuščajo tudi prašne delce, ki med drugim vsebujejo radon, uran, živo srebro, kadmij, cink ... Letno samo teh težkih kovin spustijo v okolje za okoli 30 ton in 800.000 ton CO2 ter metana. Dogaja se tudi posedanje terena, skupaj z njim pa se posedajo tudi reka Paka, železnica in cesta.
"2,25 evra na gigadžul? Nemogoče!"
Prepričan je, da je znižanje cene lignita s sedanjih ravni, na 2,25 evra za gigadžul energije, nemogoče. To nameravajo v Tešu doseči s prelivanjem dobička iz hčerinskih družb v matično, je zatrdil.
Dodal je, da vlagatelj v 10 odstotkih računa tudi na uvožen, bolj kakovosten premog iz Indonezije, čemur se, tako Gregorič, ne posveča dovolj pozornosti. Tempirana bomba je po njegovem mnenju tudi odlagališče pepela, saj ga je kar za 1,1 milijona ton letno, v njem je ogromno težkih kovin, odlaga pa se kot umeten nasip na mokro, zasičeno območje.
Za konec je omenil še ceno, ki jo plačujejo v nekaterih državah za podobno tehnologijo. V Nemčiji so dali od 0,7 do 1,42 milijona evrov na megavat, na kitajskem 0,9 milijona (dimenzije so sicer pri njih precej večje), pri nas pa 2,17 milijona na megavat.