To sta inšpektorja ugotovila na podlagi dokazil o statusu zaposlitve za vseh 142 delavcev. Kot je za MMC sporočil Franc Rančigaj, glavni inšpektor RS za delo, jih za 6 delodajalec namreč ni predložil dokazil o zakonitosti zaposlitve, ker jim je z 31. 12. 2012 potekla pogodba o zaposlitvi za določen čas. Vpogled v bazo podatkov zavarovancev Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije pa je tudi pokazal, da teh 6 delavcev ni več prijavljenih v obvezno socialno zavarovanje v RS.

Inšpektorja sta še ugotovila, "da naj bi bila tem šestim delavcem obljubljena možnost nadaljevanja dela v Žitu d.d. PC Kruh Pecivo, Maribor pod pogojem, če bodo podpisali pogodbo o zaposlitvi z agencijo za zaposlovanje JOB SERVICE s.r.o., Košice, Slovaška". Inšpektorja sta sicer zahtevala te pogodbe o zaposlitvi, a jih nista dobila na vpogled.

A inšpektorat za delo je predlog pogodbe, ki sicer ni bila podpisana s strani delavca, pridobil že ob prijavi o domnevnih kršitvah delovnopravne zakonodaje v Žitu, d. d., Maribor. Na podlagi tega predloga pogodbe inšpektorat ugotavlja, "da gre za pogodbo na podlagi Zakona o delu Republike Slovaške, ki naj bi bila podpisana v Košicah, in tudi pod pogoji, ki veljajo v Republiki Slovaški".

"Zaradi vsega navedenega je bilo potrebno delodajalcu Žitu d.d., PC Kruh Pecivo, Maribor izreči prepoved nadaljevanja delovnega procesa na kraju samem z delavci, ki nimajo zakonitega statusa zaposlitve," so sporočili z inšpektorata, pri čemer navajajo 17. člen Zakona o inšpekciji dela. Postopek se bo še nadaljeval, zagotavljajo na inšpektoratu, o zaključnih ugotovitvah in ukrepih pa bodo poročali v nadaljevanju.

10.000 evrov globe in možna prepoved delovanja za slovaško agencijo
Na inšpektorat za delo smo naslovili vprašanje, kakšne globe so predvidene za takšne agencije v primeru kršitev delovnopravne zakonodaje. Kot so nam sporočili, 177. člen Zakona o urejanju trga dela (ZUTD) določa, da mora "pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki opravlja dejavnost zagotavljanja dela delavcev drugemu uporabniku, če v času trajanja zaposlitve ne zagotovi delavcu vseh pravic iz delovnega razmerja", plačati 10.000 evrov globe. Odgovorna oseba pravne osebe in odgovorna oseba samostojnega podjetnika pa se kaznuje z globo v vrednosti 2.000 evrov.

Eden izmed pogojev za opravljanje dejavnosti, ki veljajo za agencije za zaposlovanje, v 164. členu ZUTD-ja določa, da "delodajalec lahko opravlja dejavnost zagotavljanja dela delavcev drugemu uporabniku, če pred oddajo vloge za opravljanje te dejavnosti v obdobju zadnjih dveh let ni kršil delovnopravne zakonodaje". Če bo inšpekcijski nadzor v primeru Žito, d. d. in slovaške agencije Job Service potrdil kršitve delovnopravne zakonodaje, bo tako, sodeč po odgovoru inšpektorata, agenciji prepovedano nadaljnje opravljanje dejavnosti v Sloveniji vsaj za naslednji dve leti.

Ta primer pa bi zahteval tudi odlog ponovnega vpisa agencije v register oziroma evidenco, in sicer po poteku petih let od dneva, ko je odločba o izbrisu iz registra ali evidence postala dokončna.

Problem neregistriranih agencij za zaposlovanje
Inšpektorat za delo opozarja predvsem na kršitve, ki jih predstavlja delo agencij, ki zagotavljajo delo delavcev drugemu uporabniku "brez predhodnega vpisa v ustrezen register oziroma evidenco subjektov, ki to dejavnost lahko opravljajo. Nekateri delodajalci, ki niso vpisani v omenjeni register oziroma evidenco, namreč z drugimi gospodarskimi subjekti sklepajo razne pogodbe o poslovnem sodelovanju in delavce napotujejo k svojim 'poslovnim partnerjem', pri čemer gre za prikrito zagotavljanje dela delavcev drugemu uporabniku ter s tem za kršitev omenjenega zakona".

Inšpektorat opozarja, da podatkov za posamezno obliko kršitve ZUTD-ja, recimo v zvezi z neizplačilom plače, ne spremlja posebej samo za agencije za zaposlovanje, zato jih ne more izluščiti.