Upniški odbor sicer sestavljajo predstavniki bank upnic Bawaga, Nove Ljubljanske banke, Kärtner Sparkasse, Abanke Vipa, Hypo Alpe-Adria Banke, Unicredita, Banke Slovenije, Volksbanke, Gorenjske banke in Nove Kreditne banke Maribor. Skupaj je bank upnic kar 19, vseh Istrabenzovih upnikov pa je 1.381. Nekatere izmed bank so s prodajo delnic z naslova reodkupnih pogodb del denarja že dobile nazaj. Bilančne obveznosti koprskega holdinga so po podatkih o poslovanju v prvem četrtletju letos znašale 450 milijonov evrov.

Predsednik uprave Istrabenza Bogdan Topič je pred kratkim dejal, da še verjame v možnost prostovoljne poravnave. Če bankam ne bo uspelo doseči dogovora, preostaneta še prisilna poravnava ali v najslabšem primeru stečaj. Dokončno odločitev v zvezi s tem naj bi upniki po njegovih besedah sprejeli do 1. decembra.

Poravnava dolgov s pomočjo prodaje?
Kot zatrjuje uprava, so dolgove sposobni poravnati, čeprav nimajo denarja, saj do njega lahko pridejo s prodajo premoženja. Prva na spisku naj bi bila Droga Kolinska, sledile pa naj bi nestrateške naložbe, kot sta Mercator in Petrol. Slednji je že izrazil interes za nakup družbe za skladiščenje naftnih derivatov Instalacija.

V javnost je medtem prišla tudi novica, da namerava družba Istrabenz Turizem prodati Grand Hotel Adriatic v Opatiji, kjer ima 100-odstotni delež. Zainteresirani morajo ponudbo oddati do 4. septembra, postopek prodaje pa naj bi se končal do 22. oktobra.

Zadnje znano pogajalsko izhodišče je sicer predlog svetovalne hiše A. T. Kearney, v skladu s katerim bi 68 milijonov evrov in pol od prodaje Istrabenzovega premoženja najprej nakazali bankam brez sklenjenih repo pogodb, preostanek izkupička pa bi si nato razdelile vse banke.

Poplačilo upnikov naj bi v vsakem primeru zagotovili do leta 2014.