Kot je znano, se je pri pogajanjih prejšnji teden znova zapletlo, saj Petrol ni hotel sprejeti ponujenega scenarija. Kot namreč menijo, sami kot manjšinski lastnik, ki ima v Istrabenzu okoli 30-odstotni delež, ne morejo prevzeti odgovornosti za pretekle poslovne odločitve bank upnic. A poznavalci kljub temu menijo, da so to le pogajalska izhodišča, je za TV Slovenija poročal Florjan Zupan.

Kako bodo razdeljena poroštva za obresti?
Ta konec tedna so namreč potekali še zadnji usklajevalni pogovori med bankami in največjima lastnikoma, Petrolom in skupino NFD. Petrol od svojega predloga - sam bi pri devetmilijonski dokapitalizaciji sodeloval s petimi milijoni evrov, preostalo bi prispeval NFD - še ni odstopil. Težave pa predstavlja 30 mlijonov evrov poroštev za obresti, ki jih zahtevajo banke za primer, če bi v prostovoljni poravnavi zmanjkalo denarja.

Petrol naj bi bil od tega pripravljen prispevati le 17 milijonov evrov, preostala jamstva pa pričakujejo od NFD-ja in tudi od Nove ljubljanske banke, ki ima tudi zastavljene delnice koprskega holdinga. V NLB-ju medtem poudarjajo, da je rešitev v rokah največjih lastnikov.

Predsednik uprave Istrabenza Bogdan Topič pa še zmeraj verjame v podpis sporazuma.

V četrtek rok za glasovanje o prisilni poravnavi
V primeru, da jutri podpisa ne bo, se bo Istrabenz le stežka izognil stečaju. Dogovor o zunajsodni poravnavi mora namreč na sodišče oddati najpozneje v sredo, saj v četrtek poteče rok, do katerega morajo upniki glasovati o prisilni poravnavi za Istrabenz. Če predloga prisilne poravnave upniki ne bodo podprli z vsaj 60 odstotki terjatev, bo sprožen stečaj družbe.

Propadlo več predlogov; načelni dogovor šele v začetku decembra
Reševanje Istrabenza se vleče že približno leto dni. Banke upnice so se tudi v preteklih tednih velikokrat sestale, bodisi v celotni sestavi ali v ožjem krogu, in poskušale poenotiti stališče glede zunajsodne poravnave. Več predlogov Petrola za prostovoljno poravnavo koprske družbe je bilo zavrnjenih.

Največ težav so pri tem povzročale štiri tuje banke, ki so že pred meseci vložile predlog za stečaj Istrabenza, in sicer Bawag, Volksbank, Sparkasse in SKB banka. Načelni dogovor so nato dosegle v začetku decembra.

Istrabenz, ki ga od 12. maja vodi novi predsednik uprave Bogdan Topič, so konec septembra obiskali tudi kriminalisti, ki so za krajši čas pridržali tudi nekdanjega prvega moža Igorja Bavčarja, saj naj bi obstajal sum kaznivih dejanj zlorabe položaja oziroma pravic in pranja denarja. Bavčar je z mesta predsednika uprave družbe odstopil marca, iz uprave pa se je dokončno umaknil junija.