Proračun vsebuje nove odhodke za skoraj dva odstotka bruto domačega proizvoda, ki jih bo Italija po večini namenila za energetske subvencije, medtem ko kritiki v njem pogrešajo drzne politične odločitve.

V proračunu bo za 35 milijard evrov novih odhodkov, od tega 21 milijard za energetske subvencije. Za primerjavo: letos je Italija za to porabila okoli 75 milijard evrov. Vlada bo hkrati postopno vrnila trošarine na goriva, dodatne dohodke pa si obeta tudi s 35-odstotnim davkom na visoke dobičke energetskih podjetij.

Manever predvideva še znižanje davčnega bremena zaposlenih s povprečnimi ali nižjimi dohodki za dve do tri odstotne točke – pa tudi delno oprostitev neplačanih davkov za čas pred letom 2015, denimo pri dolgovih med 1000 in 3000 evri, za polovico.

Veliki reformi, obljubljani pred volitvami, sta preloženi. Možnost zgodnje upokojitve bodo imeli začasno samo tisti pri najmanj 62 letih z vsaj 41 leti prispevkov. Velikodušni socialni transfer, imenovan državljanski dohodek, pa ostaja v veljavi še vse leto, nato pa naj bi ga nadomestila dva mehanizma: eden za pomoč nezmožnim za delo ter drugi za spodbujanje zaposlovanja.

Proračun na zahtevo Lige vsebuje tudi dvig kapice na gotovinska plačila na 5000 evrov ter obuditev projekta mostu med celino in Sicilijo.

Premierka Giorgia Meloni je primerjala svoj prvi proračun s financami v gospodinjstvu: gre ji predvsem za uporabno vrednost ukrepov – ki pa so že trčili ob kritike. Po mnenju dnevnika Repubblica gre za "neambiciozen" in "računovodski" proračun brez strateških vizij, saj da niti en ukrep ne rešuje rakave rane Italije: nizke produktivnosti.

Proračunski primanjkljaj države naj bi prihodnje leto znašal 4,5 odstotka BDP-ja.