Lani najbogatejši Igor Lah je zdrsnil na šesto mesto, na prvem mestu pa sta Iza Sia in Samo Login. "Zaradi manj dobičkonosnega poslovanja Steklarne Hrastnik smo oceno Igorju Lahu znižali za 15 odstotkov, na 326 milijonov evrov. Prvo mesto si tako spet delita Iza Sia Login in Samo Login. Kupnino od prodaje Outfita7 smo tokrat prilagodili za 20-odstotno inflacijo. Ob več kot 30-odstotni rasti nepremičnin v triletnem obdobju in več kot 50-odstotni donosnosti delnic na Ljubljanski borzi namreč težko vztrajamo pri tem, da najuspešnejši slovenski podjetniki ne zmorejo (vsaj) ohranjati kupne moči svojih milijonov. Če bi v preteklih letih vedeli za takšen razplet inflacijske zgodbe ‒ predvsem, da bo v zadnji etapi vodila v tako veliko rast vrednosti naložb ‒, bi že prej zvišali vrednost ocenjenega premoženja. A si tega nismo upali, tudi zato, ker smo bili pod vtisom poka obvezniškega balona in s tem povezanih nevšečnosti pri plemenitenju (oziroma ohranjanju vrednosti) premoženja," je za MMC povedal Jure Ugovšek, urednik posebne izdaje Finance Manager 100 najbogatejših Slovencev.

Kriza avtomobilske industrije še ni preveč udarila pri nas
Stoterica najbogatejših Slovencev je "težja" za 14 odstotkov oziroma nekaj več kot 1,2 milijarde evrov in tako z 9,97 milijarde evrov najpremožnejša doslej. Meja za uvrstitev na lestvico se je zvišala na 43,1 milijona evrov. Lani so bili največji skoki pri podjetjih (oz. lastnikih), ki se posvečajo učinkovitim energetskim rešitvam. Je tudi letos podobno? Ugovšek: "V lanske ocene smo vključili napovedi za letošnje leto, ki so se uresničile, za prihodnje pa napovedane rasti niso tako visoke, tako da ta panoga ne izstopa več tako kot lani. So pa na lestvici lastniki tovrstnih podjetij še vedno prisotni." Pri nekaterih podjetjih je čutiti, da so stroški rasli hitreje kot prihodki, razveseljivo pa je, da kriza nemške avtomobilske industrije še ni pustila vidnejših brazgotin v slovenskem gospodarstvu. "Številna podjetja so s svojo sposobnostjo vzdrževanja visoko nadpovprečnih dobičkovnih marž pozitivno presenetila. Pod splošnim vtisom nemškega gospodarskega ohlajanja je tudi zelo spodbudno prebrati napovedi nadaljnje rasti tako prihodkov kot dobička šampionov."

Na tretje mesto se je prebil Jure Knez
Podjetja v lasti najpremožnejših se po večini ponašajo s trdnimi bilancami in se torej zdijo na gospodarske izzive današnjega časa dobro pripravljena. V preteklosti so zasluge za visoke skoke ocen imeli tudi prevzemi po presenetljivo visokih večkratnikih dobička, ob višjih obrestnih merah pa je tovrstne aktivnosti precej manj kot pred leti. 18. Managerjeva lestvica stotih najbogatejših je prinesla tudi novo ime na "zmagovalnem odru". Največjo rast premoženja je opazna pri Juretu Knezu (+48 %), soustanovitelju Dewesofta, razvijalca programske opreme za merilno tehnologijo in zbiranje podatkov. S premoženjem 360 milijonov evrov je na tretjem mestu lestvice. "Vse od ustanovitve v letu 2000 Dewesoft niza večje prihodke, tudi lani, ko je skupina ustvarila 103,5 milijona evrov prihodkov ob 36-odstotni EBIT-dobičkovni marži. Ob tem smo oceno vrednosti premoženja povišali za 117 milijonov, na 360 milijonov evrov, kar je desetkratnik ocene pred petimi leti," pojasnjuje Jure Ugovšek.

Lestvica najbogatejših Slovencev (vir: Finance Manager):

Kje se skrivajo kriptomilijonarji?
Med stoterico so štirje novinci in osem povratnikov. Najvišje je med novinci uvrščen nekdanji finančnik Primož Artač, ustanovitelj mladega podjetja Tosla, ki deluje komaj desetletje. "Po letih svetovanj živilskim podjetjem je zaznal nišo v proizvodnji sirupov, se nato lotil sadnih mešanic, nazadnje pa vstopil na trg tekočega kolagena. Predvsem po zaslugi poslov z ameriškimi naročniki je podjetje s 35 zaposlenimi ob 19,6 milijona evrov prihodkov lani ustvarilo kar 7,5 milijona evrov čistega dobička." Ob letošnji rasti vrednosti kriptovalut pogrešamo kakšnega kriptomilijonarja (poleg Damjana Merlaka). "Vedoč, da je bilo v naših krajih kar nekaj zelo zgodnjih navdušencev nad kriptovalutami, se sprašujemo, koliko posameznikov bi se s tovrstnim imetjem uvrstilo na lestvico. V javnih bazah ne najdemo nikogar, ki bi na podjetje prenesel toliko tovrstnih sredstev, da bi ga lahko uvrstili med sto najpremožnejših. Sami smo se sprijaznili, da vpogleda v vse premoženje nikoli ne bomo imeli, in po svoje je tako tudi prav."

Dončić vse višje, Pogačarja še ni na lestvici
Na letošnji lestvici so spet štirje športniki, najvišje Luka Dončić na 22. mestu. Dončić je kot prvi slovenski športnik prebil mejo 100 milijonov (natančneje 105 milijonov evrov) in je tako na pragu dvajseterice. Po zaslugi pogodbe tako z Dallas Mavericksi kot tudi v zahodnih medijih razkritih sponzorskih pogodb se z velikimi koraki povzpenja na lestvici. Goran Dragić na lestvici zaseda 44. mesto z ocenjenimi 69,4 milijona evrov premoženja, Jan Oblak 85. mesto z ocenjenimi 47,6 milijona evrov, Anže Kopitar pa 93. mesto s 45,3 milijona. Pri športnikih kot merilo premoženja jemljemo bruto plače, znižane za davke in ocenjene stroške (pri čemer smo vselej konservativni), ne upoštevamo pa morebitnih donosov, ustvarjenih z upravljanjem prihrankov," je še povedal Ugovšek. Tadej Pogačar? "Pogodbo kolesarskega šampiona, ki so jo razkrili italijanski športni novinarji, smo upoštevali pri svojih izračunih, in zdi se, da bi do izteka pogodbe lahko presegel mejo za vstop na lestvico." Kot je znano, bo Pogačar z bonusi ob izteku nove pogodbe (ko bo star 32 let) bogatejši za 50 milijonov evrov.