Poudaril je še, da izhodna strategija praviloma ne bo seštevek ukrepov, ki so bili sprejeti za izhod iz krize, ampak bo usmeritev za delo vlade v prihodnosti.

Svoje mnenje o izhodni strategiji je z javnostjo delil tudi gospodarski minister Matej Lahovnik, ki je dejal: "Potrebujemo kratek, jedrnat dokument z jasno opredeljenimi aktivnostmi." Minister je še razložil, da so svoje pripombe nanj že posredovali.

Katere so prioritete?
"Konkretne prioritete so tiste, ki so po več raziskavah mednarodne konkurenčnosti izpostavljene kot najbolj problematične za Slovenijo," je še pojasnil Lahovnik in omenil visoko obremenitev z davki in prispevki, nefleksibilen trg dela, dostopnost do virov financiranja in zagotovitev večje preglednosti javnih naročil.

Gospodarski minister ob tem še meni, da bi morali, če želimo biti dolgoročno konkurenčni, vgraditi ali večjo splošno davčno olajšavo ali t. i. kapico pri socialnih prispevkih. Omenil je še, da pri minimalni plači tako sindikati kot delodajalci pričakujejo splošno davčno olajšavo, sicer bo sledilo porušenje relativnih razmerij. A ravno splošne olajšave po trenutnih podatkih ni mogoče izvesti, opozarja. "Je pa dolgoročno razbremenitev najnižjega razreda sistemska in ta kritika delodajalcev in delojemalcev je upravičena," še meni Lahovnik.

Lahovnik še verjame, da bi morali pri socialnih prispevkih omejiti višino prispevka. "Temu sindikati sicer nasprotujejo, sam pa mislim, da je za večjo konkurenčnost nujna. Slovenija je edina država v EU-ju, ki te kapice nima in se prispevki plačujejo neomejeno navzgor," je še dejal Lahovnik.