Generalna direktorica direktorata za sistem davčnih, carinskih in drugih javnih prihodkov na ministrstvu za finance (MF) Alenka Kovač Arh je pri predstavitvi zakonskega predloga pojasnila, da so davčne blagajne eden izmed načinov boja proti nepravilnostim pri poslovanju z gotovino.

Po dostopnih podatkih je namreč največ utaj davkov pri manjših subjektih z največ tremi zaposlenimi (odvetništvo, zobozdravstvo, prodaja vstopnic …), je pojasnila Kovač Arhova.
Po njenih besedah imajo ti subjekti sicer že registrske blagajne, a v njih brišejo podatke, zato plačajo nižje davke. Prav tako ne plačujejo vseh prispevkov zaposlenim, ampak se del izplača kar v gotovini, kar pomeni izpad v več blagajnah.
Spletna povezava slovenska posebnost
S tehničnega vidika bo morala biti vsaka registrska blagajna tehnično skladna s posebnim pravilnikom in bo priključena na nadzorno enoto. Ta bo shranjevala podatke, ki bodo vanjo prišle iz blagajne, ter spremljala, kako blagajna deluje, in sicer ali je s komunikacijo z blagajno kaj narobe.

Posebnost slovenskih blagajn bo, da bodo imele spletno povezavo med nadzorno enoto in generalno davčno upravo (Durs). S tem bodo odpadli tudi redni in dragi inšpekcijski obiski, uvedli pa naj bi jih konec prihodnjega leta.
Subjekti bodo pri Dursu morali opraviti tudi posebno registracijo, pripravljen pa je tudi že seznam morebitnih kandidatov, ki bi jih še lahko vključili v ta projekt. Ocene Dursa kažejo, da v Sloveniji okoli 50.000 davčnih zavezancev posluje z gotovino.
Vlada je prepričana, da bo več koristi kot stroškov
Uvedba davčnih blagajn bo državo po ocenah MF-ja zaradi subvencij stala 11 milijonov evrov v prvem letu, nato pa bo zanje namenjenih še po milijon evrov vsako sledeče leto (za novoregistrirane subjekte). A država si na ta račun obeta vsaj 45 milijonov evrov letno.
Po najbolj pesimističnih ocenah bo cena nove enote znašala 400 evrov, od česar država subvencionira polovico, a največ do vrednosti 200 evrov za napravo. Poleg bo treba prišteti še stroške spletne povezave, ki pa bo potekala prek omrežja 3G.
Stroški lahko znašajo tudi do 3.100 evrov za nadzorne enote, a na MF-ju poudarjajo, da to pride v poštev pri velikih sistemih, kjer je v eno nadzorno enoto treba povezati več blagajn. To je rešitev tudi za tiste manjše subjekte, ki že imajo več kot eno registrsko blagajno, lahko pa si omislijo tudi več nadzornih enot.
Brez gotovinskih popustov za velike
Kovač Arhova je poudarila tudi, da želijo z zakonskim predlogom stopiti na prste tudi velikim in srednjim podjetjem, ki ponujajo popuste na gotovino v primerjavi z drugimi oblikami plačila. Dodala je, da pri tem razne bonitetne kartice, na katere se lahko naloži določen znesek gotovine, niso problematične, saj so lahko sledljive.
Obrtniki proti delnemu reševanju težav
Do uvedbe davčnih blagajn so se opredelili tudi v Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije (OZS). Menijo, da gre za nepopoln ukrep, ki bi rešil le davčne utaje v obliki brisanja podatkov o prihodkih, ne rešuje pa težav z neizdajanjem računov (zasebno zdravstvo, zobozdravstvo, odvetništvo, dopolnilna dejavnost na kmetijah, pomoč v gospodinjstvu, čuvanje otrok …).

Prav tako po njihovem mnenju ne rešuje davčnih utaj vseh tistih, ki delajo na črno. Zahtevajo, naj država rešuje težavo sive ekonomije celovito in naj upošteva predlog OZS-ja »vsak račun šteje«.

Pokrije naj vse stroške z uvedbo davčnih blagajn in poskrbi za dostop do spleta na celotnem območju Slovenije. Izrecno so tudi proti kakršnim koli izjemam glede obveznosti davčnih blagajn. Ob tem je še dodala, da je pobuda "vsak račun šteje" v nasprotju z osnovnimi davčnimi načeli in tudi precej dražja, saj zahteva neprimerno več administracije.
Na MF-ju na te očitke odgovarjajo, da se zavedajo, da gre za obsežno problematiko in se je lotevajo na postopen način, ki pa bo hitro pokazal rezultate, zato je vlada zakon tudi uvrstila med prioritete, ki naj bi dvignil raven davčne kulture, saj je trenutno izogibanje davkom "nacionalni šport".
Kovač Arhova je še pojasnila, da bodo s tem ukrepom najprej zajeli tisti, ki izdajajo račune in nato podatke brišejo. Iz teh pa bodo potem izločili rizične skupine, ki bodo pod posebnim davčnim nadzorom.