Po oceni Urada za makroekonomske analize in razvoj (Umar) se bo v letih 2015 in 2016 rast BDP-ja nadaljevala, vendar naj bi bila nekoliko počasnejša, in sicer 1,6-odstotna.
K letošnji rasti je največ prispevalo povečano povpraševanje na evropskih trgih, je povedal direktor Umarja Boštjan Vasle. Pomemben dejavnik so tudi investicije, sofinancirane z evropskimi skladi, predvsem v komunalno infrastrukturo.
Ključni predpostavki jesenske napovedi sta izboljšanje razmer v glavnih trgovinskih partnericah Slovenije in nadaljevanje javnofinančne konsolidacije, vendar je z obema povezana precejšnja negotovost, je opozoril Vasle.
Konsolidacija javnih financ in mednarodno povpraševanje
Okrevanje gospodarske aktivnosti v mednarodnem okolju je namreč po njegovih besedah ob šibkem povpraševanju in v razmerah zelo nizke inflacije počasnejše od spomladanskih pričakovanj mednarodnih institucij, precej pa so se povečale tudi geopolitične napetosti.

V povezavi z domačim okoljem pa negotovost izhaja predvsem iz tega, da ukrepi za uresničitev ključnih usmeritev makroekonomskih politik, ki jih vključuje napoved, še niso v celoti dorečeni. Tako denimo še vedno ni jasno, kako bo vlada izpolnila cilje v zvezi z javnofinančnim primanjkljajem. Prihodnje leto bi ga morala znižati že pod tri odstotke BDP-ja.

Popravek pričakovan
Bolj optimistična napoved je bila pričakovana, saj se je BDP po podatkih statističnega urada na letni ravni realno zvišal za 2,9 odstotka. Na ravni trimesečja pa se je BDP, popravljen za vpliv sezone in števila delovnih dni, zvišal za en odstotek.
Poleg tega se je zgodil pozitiven premik pri domači potrošnji, ki je v preteklih letih upadala, letos pa kaže na skromno rast. Brezposelnost bo letos predvidoma ostala na lanski ravni, zmanjševala naj bi se šele v prihodnjih dveh letih.
0,3-odstotna inflacija
Inflacija bo po Vasletovih besedah v Sloveniji, tako kot na splošno v območju evra, ostala nizka zaradi zmanjšanega prispevka cen hrane in energentov, pa tudi prilagajanja stroškov dela in splošnega varčevanja. Potem ko je bila lani 1,8-odstotna, bo letos 0,3-odstotna, leta 2015 0,6-odstotna, leta 2016 pa 1,2-odstotna.

Med domačimi institucijami je napoved izboljšala Banka Slovenije. Potem ko je aprila napovedovala, da se bo gospodarska aktivnost letos okrepila za 0,6 odstotka, zdaj pričakuje, da se bo za 1,6 odstotka. Prihodnje leto bo rast BDP-ja po izračunih centralne banke 1,3-odstotna.
GZS napoveduje 1,2-odstotno rast
Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) je svojo napoved za letos popravila z 0,3-odstotne na 1,2-odstotno rast. GZS je med razloge za spremembo uvrstil razmeroma visoko rast izvoza, prevrednotenje zalog in dejstvo, da je osnova iz leta 2013 zelo nizka. Gre večinoma za enkratne ugodne dejavnike, ki niso ponovljivi, so zapisali.

Med mednarodnimi organizacijami je napoved rasti slovenskega BDP-ja prejšnji teden glede na majske ocene izboljšala Evropska banka za obnovo in razvoj, in sicer z ničelne na 0,7-odstotno rast. Za leto 2015 pričakuje enoodstotno krepitev gospodarstva.