Banka Slovenije v slovenskem gospodarstvu že od konca lanskega leta opaža pozitivna gibanja, je na novinarski konferenci v Ljubljani pojasnila viceguvernerka Banke Slovenije Mejra Festić. Kot ugodne je izpostavila stanje na tekočem računu plačilne bilance, razdolževanje gospodarstva ter rast zaupanja v bančni sistem in povečanje obsega varčevanja gospodinjstev.

Vodja analitsko-raziskovalnega centra Banke Slovenija Aleš Delakorda pa je izboljšanje napovedi pojasnil z besedami, da so bili zadnji podatki statističnega urada nad pričakovanimi. Gospodarska rast v prvi polovici leta je namreč znašala 2,5 odstotka.

Predtem je Banka Slovenije izboljšala napovedi za Slovenijo že aprila, ko ji je namesto 0,7-odstotnega padca BDP-ja napovedala 0,6-odstotno rast, zatem pa njeno pospešitev na 1,4 odstotka v letu 2015. Zdaj je napoved za prihodnje leto popravila na 1,3 odstotka, za leto 2016 pa napoveduje rast 1,8 odstotka.

Slaba slika za storitvena podjetja vezana na domači trg
Ob tem Banka Slovenije opaža, da so signali iz tujine v zadnjem obdobju nekoliko manj ugodni, kot so bili na začetku leta. Pozitivno pa izstopa gradbeništvo, a gre po besedah Delakorde verjetno za rast začasne narave, saj to panogo spodbujata močno pospešeno črpanje evropskega denarja ob izteku tekoče finančne perspektive in odprava škode po žledolomu na začetku leta.

Predelovalne dejavnosti, ki so sinonim za izvoznike, še naprej razmeroma dobro delajo. Po drugi strani storitve, ki so vezane pretežno na domače povpraševanje, stagnirajo ali celo upadajo. Podjetja zmanjšujejo naložbe v opremo in stroje, kar ob morebitnem nadaljevanju tega trenda pomeni zmanjševanje dolgoročnega potenciala rasti gospodarstva.
Številke o naložbah sicer kažejo rast, a gre za posledico naložbe v šesti blok termoelektrarne v Šoštanju. Brez tega bi naložbe nazadovale že več kot poltretje leto, je dejal. Tudi večina kazalnikov zaupanja se je po hitri rasti od sredine lanskega leta sredi letošnjega poletja in še posebej v septembru ustavila oz. celo obrnila navzdol. To po besedah Delakorde kaže, da se utegnejo razmere nekoliko poslabšati, in sicer za vse gospodarske panoge kot tudi za porabnike.

Več zaposlenosti, boljša slika na domačem trgu
Nekoliko večja zaposlenost je pozitivno prispevala k rasti domače porabe, saj je poraba gospodinjstev v prvi polovici leta po dolgem času spet nekoliko porasla. Delakordo še posebej veseli, da se zmanjšuje medletna brezposelnost. Kljub ugodnim gibanjem na trgu dela pa ostaja težava dolgoročna brezposelnost.

Med tveganji, da se njihove napovedi ne bi uresničile, je omenil, da utegne biti gospodarska rast letos celo še višja od napovedane, in sicer ob ugodnejših pogojih financiranja podjetij in napredku pri prestrukturiranju podjetij.
Kot najbolj negativno tveganje v mednarodnem okolju pa je izpostavil zaostritev ukrajinsko-ruske krize. Če bi se obseg ruskih sankcij razširil, potem bi se lahko slovenski BDP v dveh letih zmanjšal za od 0,6 do 1,3 odstotne točke, je ocenil. Popolna neznanka v teh napovedih za Banko Slovenije pa ostajajo ukrepi fiskalne konsolidacije, saj je nova vlada komaj začela delati.

Festićeva je med ključnimi izzivi za prihodnje navedla prestrukturiranje realnega sektorja, in sicer tako lastniško kot tudi finančno in poslovno. V teh procesih že sodeluje in bo še dejavno sodelovala tudi Banka Slovenije.