Izvozniki ugotavljajo, da po zdaj veljavnem prvem zakonskem svežnju ne morejo izkoristiti ključnega instrumenta državne pomoči. Zelo kmalu pričakujejo tudi likvidnostne sheme, torej posojila z državnimi garancijami.

Že ob sprejemanju prvega zakonskega svežnja v parlamentu je vladala dilema, kakšno merilo naj velja za podjetja in samozaposlene, ki bodo izkoristili državno pomoč. Obveljalo je, da lahko svoje zaposlene na čakanje, ki ga v celoti krije država, pošljejo tista podjetja, ki so jim prihodki v prvem polletju v primerjavi z istim obdobjem lani padli za 20 odstotkov.

Izvozniki so imeli januarja in februarja v povprečju 10 odstotkov višje prihodke kot 2019, zdaj imajo nižje, vendar 80 odstotkov največjih slovenskih izvoznikov nima tako globokega padca in zato zaposlenih ne morejo poslati na čakanje. Lahko jih, tiste, ki jih ne potrebujejo, le odpustijo.

"Gre za to, da so merila sorazmerno kritično postavljena po posameznih polletjih. Praksa kaže, da imajo podjetja različne situacije. Naš predlog je, da se v tekočem mesecu to še popravi," opozarja Boštjan Gorjup iz GZS-ja, zato predlaga, da se v drugem zakonskem svežnju določi, da lahko čakanje na delo izkoristijo podjetja z več kot 10-odstotnim padcem prihodkov v prvem polletju. Zakaj sploh postavljati merila, pa sprašuje Klub slovenskih podjetnikov.

"Naše mnenje je, da nima smisla pogojevati. Poleg tega, kar je bilo že povedano, se bodo poznale posledice pri prihodkih v različnih obdobjih leta. Nekateri imajo zaradi naložb tudi bistveno višje stroške, čeprav so prihodki višji," pravi Goran Novkovič.

V drugem svežnju se po naših informacijah obeta kar nekaj popravkov prvega svežnja, tudi glede tega, da lahko delodajalec delavca, ki je na čakanju, bolj fleksibilno pokliče na delo. Ključno pa bo zagotavljanje likvidnosti in državnih garancij. Tu podjetja pričakujejo neomajno in zlasti hitro podporo. Veliki izvozniki bodo v likvidnostnih težavah na začetku maja, manjša podjetja so že zdaj.