Ste vedeli, da je ob odprtju olimpijskih iger James Bond skočil s padalom, ki je bilo narejeno v Stanetovi šiviljski delavnici v Škofji Loki? Podjetje Atair je že nekaj let sinonim za vrhunska padala, na katera prisegajo skakalci BASE, ki pri svojem drznem podvigu potrebujejo zaupanja vreden material. S 60-letnim Stanetom Krajncem, podjetnikom, ki je lahko vzor, kako bi moralo slovensko gospodarstvo izkoriščati tržne niše, smo se pogovarjali o njegovih padalih in filozofiji, ki je v ozadju skokov BASE.

Kdaj ste dobili naročilo za "Bondovo" padalo?
Marca ali aprila so naročili dve padali. Vedeli smo, kakšen bo scenarij, da kraljica pokliče Jamesa Bonda in mu zaupa nalogo odprtja olimpijskih iger, agent 007 pa s helikopterjem odleti s palače in se s padalom spusti na olimpijski stadion. Naročilo smo dobili od našega francoskega posrednika, ki izdeluje padalske nahrbtnike za padala BASE. Skupaj smo ponudili celotno opremo. Gre za posebno padalo tipa Osp, ki ga imamo pet let na trgu. Ime je dobilo po znani plezalni steni pri Črnem Kalu. Osp je snovan za izredno nizke skoke, uporabna višina je od 60 metrov naprej. Leti lahko z majhno hitrostjo, z njim je mogoče pristati na zelo omejenem prostoru, zato je priljubljen v Veliki Britaniji in Avstraliji, kjer nimajo visokih gora, primernih za skoke BASE.

Takšnih naročil ste sicer vajeni, kajne?
Veliko je posebnih naročil. V filmu Johnny English sta "nastopali" dve naši padali. Eno je bilo za studijske posnetke, z drugim je skočil Garry Connery namesto Rowana Atkinsona. Delamo tudi za Red Bullove ekstremne športnike, kot je Avstrijec Felix Baumgartner, ki je leta 2003 s pri nas izdelano letalno napravo Ikar 2 kot prvi človek na svetu preletel Rokavski preliv. Veliko je padal, na katerih so natisnjeni oglasi in jih uporabljajo športniki, ki imajo svoje sponzorje.

Koliko časa je trajalo, da ste naredili padali?
Če gre za navadni padali, traja nekje od 22 do 24 ur, v tem primeru, zaradi britanske zastave, pa je bilo še vsaj 20 ur dela. Delo sta opravili dve šivilji. Z britansko zastavo je bilo precej dela. Šablone je bilo treba narediti na novo. Zastava ni kar preprosto natisnjena na padalo, ampak je padalo sestavljeno iz majhnih koščkov. Vsak košček je treba posebej izrezati iz blaga in prišiti skupaj.

Ste se posebej potrudili, ker ste vedeli, da ga bo padali ob odprtju olimpijskih iger videl ves svet?
Pri nas vsa padala izdelamo zelo skrbno, saj je jasno, da pri tem športu ne sme biti nobene napake. Padalec pri sebi nima rezervnega padala. Nadzor je zelo strog. Če na primer šivilji med šivanjem zmanjka sukanca, ne nadaljuje kar z novim sukancem, ampak vse šive podre in na novo zašije. Seveda pa smo se potrudili, da sta bili 'olimpijski padali' po videzu posebej lepi.

Kakšna je cena takšnega padala?
Brez davka 1.500 evrov, če pa natisnemo še kakšno zastavo ali logotip, pa je dvakrat dražje.

Ob odprtju olimpijskih iger iz helikopterja v resnici ni skočil niti James Bond (Daniel Craig), še manj pa britanska kraljica. Poznate moža, ki sta skočila?
Da, eden je Marc Stutton, drugi pa Garry Connery, s katerim sva se že srečala na skokih BASE v Italiji , kjer se je učil leteti z 'wing suitom'. Znan je po tem, da je kot prvi človek na svetu uspešno pristal (brez padala seveda) na veliki skladovnici kartonastih škatel. Njegov 16-letni sin je v Bovcu pred dnevi opravil padalski tečaj z angleškim inštruktorjem.

Tudi skok ob uvodni slovesnosti olimpijskih iger ni bil kar tako ...
Višina je bila le 150 metrov, ko sta, brez rezervnega padala seveda, skočila iz helikopterja. To je res ekstremno nizko, če pomislite, da mora po predpisih vsak padalec, ki skoči iz letala, nekje na 750 do 800 metrih nad tlemi odpreti padalo.

Verjetno se krizne razmere pri vašem delu ne čutijo. Kaj je pravzaprav skrivnost uspeha?
Posel opravljam iz veselja, zelo rad konstruiram, začelo pa se je z mojim ljubiteljskim ukvarjanjem s tem športom. V 70. letih sem letel z zmaji, nato z jadralnimi padali. V 90. letih smo izdelovali padala za skoke iz letala in jih uspešno tržili v ZDA. Ko sem bil leta 2001 v Kuala Lumpurju, se mi je odprl nov svet. Robert Pečnik in Nenad Pešut sta na tekmovanju v skokih BASE z nebotičnikov Petronas zmagala z mojim padalom. Tam so bili le takšni tekmovalci, ki v tem športu nekaj pomenijo, in tako sem začel sodelovati z Američani in Avstralci. Recesije oziroma zaostrenih gospodarskih razmer sem se pred leti bal, vendar na naših izvoznih tržiščih ni tako opazna kot pri nas, tako da lahko zatrdim, da ne vpliva na poslovanje.

Zakaj so vaša padala boljša od konkurence?
Prvič gre za samo konstrukcijo padala in njegov aerodinamični koncept. Veliko si prizadevamo za razvoj, uporabljamo zelo lahke materiale iz Francije, ki so na tržišču le kakih pet let, konkurenca pa jih je začela uporabljati šele pred dvema letoma. Večino materiala sicer dobimo iz ZDA. Naša padala, vsaj nekateri posebni modeli, so 20 odstotkov lažja. Ko je zložen v nahrbtniku, tehta vse skupaj pet kilogramov, klasično padalo pa vsaj dva kilograma več. Kot rečeno, imajo padala boljše aerodinamične značilnosti. Pred leti so jih na Norveškem skakalci BASE preizkušali v posebnem aerodinamičnem predoru in ugotovili, da je predstava teh padal od 10 do 15 odstotkov boljša od konkurence.

Ste pionir tega športa v Sloveniji. Kaj vas tako navdušuje, da se vedno izpostavljate nevarnosti?
BASE ni šport, je neke vrste spretnost, ki zahteva zrelo osebnost z veliko znanja, izkušnjami in telesnimi sposobnostmi. Zakonsko je urejen samo v Nemčiji, ponekod po svetu je celo prepovedan. Edini napisani zakoni, ki jih spoštujemo, je napisal Newton že pred več kot 300 leti. To so zakoni mehanike, ki so jasni, veljajo od začetka stvarjenja in jih ni mogoče po potrebi različno razlagati kot pravne zakone. Če k temu dodamo še nekaj matematike z verjetnostnim računom in statistiko, potem lahko razumemo, kako varen ali nevaren je skok BASE. Poleg vsega opisanega je najpomembnejša odločitev: skočiti ali ne. Zakaj BASE? To je ena redkih dejavnosti, ki nam jih še niso predpisali z neživljenjskimi zakoni. BASE je izziv, ki ti polepša življenje, poveča zavedanje o njegovi vrednosti in naredi močnejšega za vsakdanje življenje. Takih ljudi se ne da voditi kot ovce ali govedo.

Je po vseh skokih, ki ste jih že opravili, še vedno veliko strahu, veliko adrenalina? Kakšno je počutje, ko opravite skok?
Vedno je prisotno nekaj strahu. Po uspešnem skoku je počutje izredno. Verjetno tudi zaradi tega, ker telo izroča 'hormone sreče'. Govoriti o adrenalinu se mi zdi prav bebasto in je novinarski izum. Telo izloča adrenalin v kritičnih situacijah. Je neprijetna izkušnja, saj deluje kot sunek električnega toka.

Zakaj nočete izdati, kje skačete v Sloveniji?
Današnja generacija mladih ljudi, ki odrašča ob youtubu in računalniških igrah, nima več pravega občutka za lastno varnost. Padalska oprema je na tržišču dostopna vsakomur. Zato skrivamo naša 'igrišča' pred nepovabljenimi, reklame ne potrebujemo. Marsikdo pride k nam, potem ko si skoke ogleda na youtubu, in reče, uauu, jaz bi tudi poskusil. V Sloveniji so izredno zahtevna odskočišča in skače le svetovna smetana. Toda če odskok ni popoln, si kar naenkrat prenizko, da bi lahko še pravočasno odprl padalo. V Franciji je bila pred kratkim ena žrtev, drugi pa je čudežno preživel.

Česa se bojite v življenju?
Morskih psov in komarjev. Zaradi mrzlice umre več ljudi kot zaradi drugih zveri.