Slovenski premier je predstavnike okoli 50 slovenskih podjetij in organizacij, ki so prišli z njim v Baku, pohvalil, da vidijo Azerbajdžan kot deželo priložnosti. Dejal je sicer, da "rezultati najbrž ne bodo prišli takoj, a da se splača potruditi".

"Kljub temu je treba ugotoviti, da čeprav je bilo v zadnjih šestih letih že kar nekaj stikov na najvišji politični ravni, da so že bile štiri podobne gospodarske konference, blagovna menjava med državama ne dokazuje, da se Slovenija v celoti zaveda te priložnosti, ki jo ponuja ta država."

Po njegovih besedah ne Slovenija ne Azerbajdžan še nista naredila vsega, da bi sodelovanje med njima normalno steklo. "Nekaj nujnih sporazumov, ki so predpogoj za dobro poslovanje, še posebej pri večjih poslih, v vsem tem času ni prišlo iz birokratskih predalov," je ponazoril premier.

Hkrati je pojasnil, da so z velikimi težavami na obeh straneh pripeljali "nekatere stvari do podpisa". Izrazil je upanje, da bo v prihodnjih mesecih prišlo do podpisa še nekaterih pomembnih dvostranskih sporazumov, ki naj bi omogočili normalno poslovanje med podjetniki obeh držav.

Izpostavil je tudi, da je nekaj pomembnih dogovorov oz. sporazumov tudi "v obetajoči fazi", ko gre za sodelovanje med Azerbajdžanom in Evropsko komisijo. "V naslednjih letih bo tukaj zagotovo prišlo do premikov naprej," je prepričan Janša.

Kot je dejal, je odnos evropskih institucij do Azerbajdžana relativno normalen, kljub kritikam glede spoštovanja človekovih pravic. To sicer ne pomeni, da Slovenija odstopa od sprejetih evropskih standardov glede spoštovanja človekovih pravic, a je treba upoštevati specifiko Azerbajdžana.

Gre za mlado državo, ki je ponovno nastala približno takrat kot Slovenija, "vendar ni mogoče pričakovati od države na tako težkem in zahtevnem geostrateškem položaju, da bo vse naredila v nekaj letih, se izvila iz vojne, podvojila nacionalni dohodek, obnovila industrijo, povečala blaginjo itn.", je opozoril Janša.

Domačih razmer in politične krize v Sloveniji v nagovoru gospodarstvenikom ni omenjal. Kot izvoznike jih je pohvalil, da so oni tisti, ki držijo slovensko gospodarstvo "nad vodo".

"Kot kaže bo ta del slovenske ekonomije moral biti še nekaj časa ključni motor razvoja v Sloveniji in tudi ključni polnilec proračuna, glede na to, da se doma vsakič, ko potisnemo glavo nad vodo, začne ponovno zatikati in da ni nikogar, ki bi lahko garantiral, da bo v prihodnosti to vse gladko steklo," je še dejal Janša. Na vprašanja medijev pa ni želel odgovarjati.

Slovenija kot vstopna točka v EU
Gospodarski minister Radovan Žerjav, ki na obisku spremlja premierja, je ocenil, da se priložnosti za slovensko gospodarstvo v z nafto in plinom bogatem Azerbajdžanu odpirajo. A hkrati je izrazil tudi željo po investicijah iz te dežele ob Kaspijskem morju, zlasti v termalni turizem.

Kot je v Bakuju izpostavil Žerjav, je Azerbajdžan eden izmed šestih strateških trgov, ki so jih določili vsi glavni akterji slovenske politike.

"Z Azerbajdžanom smo začeli že lani in že v prejšnjem mandatu in prav je, da frekvence obiskov in gospodarskih delegacij nadaljujemo, ker posla ne moreš skleniti na prvem sestanku. Septembra je bilo z mano 60 azerbajdžanskih podjetij, ki smo jim predstavljali naše priložnosti. Danes je z nami 50 slovenskih podjetij in nekje med 80 in 90 azerbajdžanskih podjetij, napovedane so nekatere sklenitve sporazumov, tudi konkretnih pogodb in pisem o nameri,"

"Ocenjujem, da se priložnosti za slovensko gospodarstvo v Azerbajdžanu odpirajo. Potrebe v Azerbajdžanu so, je pa na nas, da ta potencial, ki je velik, izkoristimo," je dejal minister in spomnil na določene projekte, ki že potekajo, predvsem na področju informacijsko-komunikacijske tehnologije.

Priložnosti se po njegovih besedah nakazujejo tudi na področju lesarstva. "Lesna industrija v Sloveniji bi lahko imela v Azerbajdžanu svoje priložnosti," je prepričan. Priložnosti pa so tudi v gradbeništvu, inženiringu itn., je še dejal.

"Danes sem že čisto nepričakovano imel sestanek z enim od ministrov azerbajdžanske vlade. Izrazil je velik interes, da pride v Slovenijo in najbrž bo februarja prišel celo sam z nekaterimi gospodarstveniki v Slovenijo," je pojasnil Žerjav po popoldanskem srečanju z ministrom za izredne razmere Kamaladinom Hejdarovom.

Po Žerjavovih besedah vidijo azerbajdžanski politiki v Sloveniji velik potencial za svojo državo, predvsem kot vstopno točko v EU. "Zdaj ali bo do česa prišlo, je težko reči. Interes Azerbajdžana pa je, da Slovenijo uporabi kot vstopno točko za EU. In to so seveda obojestranski interesi in sinergije, ki jih gre izkoristiti."

Ob interesu Slovenije, da slovenska podjetja sklenejo kak posel v Azerbajdžanu, je interes Slovenije tudi, da pridobimo kakšno neposredno tujo investicijo. Pri tem je Žerjav izpostavil mariborsko letališče, "ki je speča Trnuljčica, ki je ni mogoče zagnati in je škoda". "Interes, ki ga čutimo na strani Azerbajdžana, pa je tudi investicija v turizem, živilsko predelovalno industrijo in morda še kaj," je še dodal.

"Konkreten projekt je tudi problem Rimskih term, ki ga rešujemo, interes investitorjev pa je, da bi te terme prevzeli. Obstaja tudi tradicionalna navezanost Azerbajdžancev na Rogaško slatino, na donat itn. Skratka so stične točke, ki jih je treba izkoristiti," je še pojasnil gospodarski minister.

Slovensko-azerbajdžanski forum
V sredo bo Janša najprej položil vence pokojnemu azerbajdžanskemu voditelju Gejdarju Alijevu, očetu sedanjega azerbajdžanskega predsednika Ilhama Alijeva, ter na spomenik "večnega ognja".

Sledil bo pogovor s predsednikom Alijevom in nato še skupaj z gospodarsko delegacijo srečanje z azerbajdžanskim premierjem Arturejm Rasizadejem.

V sredo dopoldne se bo v Bakuju začel tudi azerbajdžansko-slovenski poslovni forum, ki naj bi se ga ob predstavnikih okoli 50 slovenskih podjetij udeležilo tudi okoli 90 azerbajdžanskih gospodarstvenikov.

Forum bo priložnost za podpis nekaterih pogodb, med njimi naj bi slovenski proizvajalec napihljivih športnih dvoran Duol sklenilo posel za pokritje stadiona v Bakuju v vrednosti 600.000 evrov. Iskratel naj bi podpisal pismo o nameri s Tehnično univerzo v Bakuju.

Na državni ravni naj bi Slovenija in Azerbajdžan sklenila nekaj sporazumov, med njimi predvsem sporazum o zavarovanju medsebojnih investicij, podpisali pa naj bi tudi sporazum o odpravi vizumskih obveznosti za imetnike službenih potnih listov ter sporazum o mednarodnem cestnem prevozu.

Novembra lani sprejeti strateški dokument za spodbujanje mednarodnega sodelovanja slovenskih podjetij Mednarodni izzivi 2013 Azerbajdžan poleg Kitajske, Indije, Rusije, Turčije in Kazahstana opredeljuje kot enega ključnih tržišč za Slovenijo. In to čeprav je blagovna menjava pravzaprav enosmerna.

Priložnosti so velike
Medtem ko je Slovenija v zadnjih petih letih v to južno kavkaško državo izvozila za pet do devet milijonov evrov farmacevtskih izdelkov, električnih strojev in drugih delov, živil, različnih kemičnih izdelkov, premaznih sredstev, netkanega tekstila, iz Azerbajdžana nismo uvozili ničesar. Tudi storitvena zamenjava je majhna, podatek za leto 2011 govori o 600.000 evrih.

Zato pa so, kot poudarjajo pri novi javni agenciji za spodbujanje podjetništva, inovativnosti, razvoja investicij in turizma SPIRIT Slovenia, možnosti velike. Predvsem za podjetja, ki so inovativna in tehnološko napredna, z visoko stopnjo znanja in katerih izdelki temeljijo na visoki dodani vrednosti.