Iskanje novih pomorskih poti je sledilo nedavni nesreči ladje Ever Given v lasti enega od japonskih podjetij, ta je marca za slab teden obtičala v prekopu in s tem prekinila eno od ključnih gospodarskih pomorskih poti.

Več kot mesec dni po zapletu v Sueškem prekopu se njegove posledice še čutijo, prav tako še ni razrešeno vprašanje ladje Ever Given. Egiptovsko sodišče je ugodilo prošnji oblastem Sueškega prekopa, ki so zahtevale zajetje ladje, dokler lastnik, japonsko podjetje Shoei Kisen Kaisha, ne plača 737 milijonov evrov odškodnine.

Ladjo je za prevoz tovora iz Kitajske v Rotterdam najelo podjetje Evergreen Line s sedežem v Tajvanu, v času vožnje po prekopu je ladjo upravljal lokalni kapitan. Egiptovske oblasti lastnikom ni dovolilo, da bi z nasedle ladje raztovorili tovor.

Naslednje zaslišanje na sodišču bo v nedeljo. Če bodo lastniki ladje prisiljeni plačati večstomilijonsko kazen, potem bosta imeli od tega največ Rusija in Kitajska, po poročanju Deutsche Wella ocenjujejo poznavalci.

"Prav gotovo je zelo razumna poteza, da japonska podjetja vsaj pregledajo alternativne poti, čeprav se morajo zavedati, da ima vsaka od njih tudi hibe," je dejal profesor za politiko in sisteme transporta na univerzi Chubu Yoshitsugu Hayashi. Po njegovem mnenju so tri mogoče poti, četrta je v nastajanju.

Prva možnost je potovanje okrog Rta dobrega upanja v Južni Afriki, ki je bila običajna pot med Azijo in Evropo do zgraditve 193-kilometrskega Sueškega prekopa novembra 1869. Glavna pomanjkljivost poti je, da je veliko daljša in zato dražja od preostalih.

Čez ruski sever v le 19 dneh

Druga možnost je arktična pot čez sever Rusije. Ta pot je postala bolj uporabljana zaradi tanjše ledene plasti v poletnih mesecih, kar je stranski učinek globalnega segrevanja. Po drugi strani je močno napredovala tudi ladijska tehnologija. Ključna prednost poti je njena dolžina: namesto 38 dni traja le 19, kar pomeni tudi manjšo porabo nafte in zato manjše onesnaženje. Če je leta 2010 3500 kilometrov dolgo potovanje skozi ruski sever opravilo le 11 ladij, je lani številka močno narasla, in sicer jih je bilo 133. Ena od študij napoveduje, da naj bi se število ladij do leta 2030 povečalo na 500, do leta 2050 pa na 900.

Rusija za prevoz tovora močno favorizira tudi transsibirsko železnico. Infrastruktura je že postavljena, čeprav nekateri dvomijo o zanesljivosti ruske železniške infrastrukture.

Ruski predsednik Vladimir Putin je leta 2018 podpisal izvršni ukaz, v katerem je med cilji za prihodnjih šest let zapisano, da se mora čas za prevoz ladijskih zabojnikov prek železnice od ruskega vzhoda do zahoda skrajšati na sedem dni, skupno pa se mora količina prepeljanega tovora na ta način povečati štirikrat.

Eno od japonskih podjetij je januarja začelo uporabljati transsibirsko železnico za prevoz tovora in je zelo zadovoljno: za prevoz je potrebnih dva tedna manj kot po morju, stane pa polovico letalskega prevoza.

Profesor Stephen Nagy z mednarodne krščanske univerze v Tokiu ob tem opozarja, da obstajajo ovire glede alternativnih poti tveganja. "Arktična pot ni na voljo vse leto, transsibirska železnica pa preprosto ne zmore količine tovora." Ob tem opozarja, da bi Rusi in Kitajci sicer zelo radi videli, da bi se omenjeni poti okrepili, toda to bi po drugi strani zakompliciralo japonske odnose z ZDA.