Primanjkljaj v javnih financah je bil tako večji kot v letu 2022, ko je dosegel nekaj manj kot 1,6 milijarde evrov oz. 2,8 odstotka BDP-ja.

Po predhodnih podatkih, ki so jih na ministrstvu objavili že pred tedni, so prihodki državnega proračuna v 2023 ob 5,3-odstotni rasti davčnih prihodkov dosegli nekaj več kot 13 milijard evrov ali 5,5 odstotka več kot leto prej. Odhodki so bili višji za 12 odstotkov in so dosegli nekaj nad 15,3 milijarde evrov, po pojasnilih finančnega ministrstva predvsem zaradi višjih izdatkov za naložbe ter odziva države na draginjo in poplave.

Primanjkljaj državnega proračuna je v 2023 tako dosegel nekaj več kot 2,3 milijarde evrov ali 3,7 odstotka BDP-ja.

Po preliminarnih podatkih, objavljenih v najnovejšem četrtletnem pregledu javnofinančnih gibanj, so se prihodki občin v 2023 v primerjavi s predhodnim letom povečali za 18,7 odstotka na nekaj nad 3,3 milijarde evrov, zlasti na račun prejetih sredstev iz državnega proračuna za naložbe. Odhodki pa so bili z nekaj pod 3,2 milijarde evrov višji za 10,1 odstotka, in sicer zaradi naložb in prenosa neporabljenih sredstev iz državnega proračuna za sanacijo po poplavah na proračunsko rezervo občin.

Občine so tako dosegle presežek prihodkov nad odhodki, ki je po prvih ocenah dosegel 126 milijonov evrov.

Povečali so se tudi prihodki in odhodki sicer izravnane pokojninske blagajne, in sicer v obeh primerih za nekaj več kot pet odstotkov na 7,1 milijarde evrov. Na rast prihodkov so v največji meri vplivali višji prihodki od socialnih prispevkov ob ugodnih razmerah na trgu dela, medtem ko so se transferji iz državnega poračuna v tem obdobju znižali za 8,5 odstotka na okoli 1,1 milijarde evrov.

76 milijonov evrov presežka zdravstvene blagajne

Zdravstvena blagajna je po predhodnih podatkih za 2023 ob skoraj 10-odstotni rasti prihodkov na nekaj več kot 4,3 milijarde evrov in 8,5-odstotni rasti odhodkov na nekaj manj kot 4,4 milijarde evrov zaznala 76 milijonov evrov presežka odhodkov nad prihodki, kar je za 33 milijonov evrov manjši primanjkljaj kot leto prej, a za 23 milijonov evrov več od načrtov.

Okrepljena rast prihodkov je po pojasnilih ministrstva za finance v največji meri rezultat devetodstotne rasti prispevkov, ki so dosegli skoraj 3,3 milijarde evrov, in za 17,7 odstotka ali okoli 54 milijonov evrov višjih transfernih prihodkov iz državnega proračuna (358 milijonov evrov), namenjenih financiranju zdravstvenih storitev oziroma zagotavljanju stabilnosti zdravstvenega sistema.