Javnofinančni primanjkljaj je bil lani nižji od prvotnih izračunov zaradi višjih prihodkov od davka od dohodkov pravnih oseb, so sporočili s statističnega urada (Surs).

Slovenske javne finance so po presežku v letu 2019 znova zdrsnile v primanjkljaj v koronskem letu 2020, ko je zaradi negativnih učinkov pandemije covida 19 in izdatnega državnega trošenja za pomoč podjetjem in gospodarstvu znašal 7,6 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP).

V letu 2021 se je ob hitrem gospodarskem okrevanju znižal na 4,6 odstotka BDP-ja in leto pozneje ob nadaljnji gospodarski rasti, a še vedno povečani porabi, tudi zaradi energetske krize po ruskem napadu na Ukrajino, na tri odstotke BDP-ja. Lani se je torej položaj izboljšal še za pol odstotne točke.

V letu 2023 je primanjkljaj po pojasnilih statistikov ustvarila le centralna država, medtem ko sta imela preostala podsektorja države presežek: primanjkljaj centralne države, torej državnega proračuna, je znašal 1,641 milijarde evrov, občine so skupaj izkazale za 68 milijonov evrov presežka, skladi socialne varnosti, torej pokojninska in zdravstvena blagajna, pa 21 milijonov evrov presežka.

Bruto dolg sektorja država je konec leta 2023 tudi po reviziji znašal 43,670 milijarde evrov oz. 69,2 odstotka BDP-ja. V primerjavi s koncem leta 2022 se je nominalno zvišal za 2,332 milijarde evrov, relativno glede na BDP-ja pa se je znižal za 3,3 odstotne točke.

V letu 2024 naj bi se javnofinančni primanjkljaj po napovedih finančnega ministrstva zvišal na 2,373 milijarde evrov, dolg države pa na 45,836 milijarde evrov.