V Evropi je prisoten preširok bančni sistem, ki ne ustreza spremenjenemu okolju nizkih obrestnih mer, zato je z regulatornega vidika sicer prišlo do prilagoditev, medtem ko se modeli poslovnih bank niso prilagodili razmeram nizkih obrestnih mer, je stanje ob robu konference Evropske mreže centralnih bank ocenil guverner Banke Slovenije (BS) Boštjan Jazbec. Nizke obrestne mere vztrajajo zaradi spremenjenih demografskih razmer, cen nafte in preostalih surovin ter upočasnjevanja produktivnosti, je pojasnil.

"V tistih državah, ki so ustrezno dokapitalizirale svoje banke, sistem z vidika kapitalske ustreznosti nima težav. Kaže pa, da obstajajo nekatere težave, ki morajo na tem področju očitno narediti več," je Jazbec komentiral strmo padanje vrednosti delnic nekaterih nemških bank.

Slovenske banke ustrezno kapitalizirane
Po podatkih letošnjih stresnih testov so slovenske banke ravno prav kapitalizirane, a vseeno se pojavljajo ocene, da naj bi bile celo preveč kapitalizirane. "Sploh zato, ker so slovenske banke za grškimi in ciprskimi, zlasti obe sistemski banki, tiste, ki imajo še vedno največji delež nedonosnih izpostavljenosti," je guverner zavrnil ocene o pretirani dokapitaliziranosti slovenskih bank kot neosnovane.

Poteka dokapitalizacije Delavske hranilnice, katere rok se bo iztekel v petek, in signalov vlade, da bi bila prodaja NLB-ja v tem trenutku ekonomsko neupravičena, ni želel komentirati. "V Sloveniji je za prodajo NLB-ja pristojna vlada oz. Slovenski državni holding in verjamem, da obstaja dovolj utemeljenih razlogov, da se odločijo tako ali drugače," je odgovoril.

Premalo povpraševanja po kreditih
V Sloveniji in v Evropi je po njegovih besedah še vedno težava, da ni dovolj povpraševanja po novih posojilih. Politika Evropske centralne banke (ECB) ni vzrok za nizke obrestne mere, temveč odgovor na gibanje dolgoročnih realnih obrestnih mer, je pojasnil. ECB po njegovih ocenah učinkovito spodbuja kreditiranje in gospodarsko rast, a težava je, ker drugi ukrepi ne delujejo komplementarno in v pomoč denarni politiki.

"Lahko pritrdimo dejstvu, da je ECB edini nosilec ekonomske politike, ki pomaga pri spodbujanju kreditne in gospodarske rasti, medtem ko je še vedno precej velik manko na področju strukturnih politik in fiskalne politike," je sklenil.