Že dolgo se Evropska centralna banka v okviru kvantitativnega sproščanja z odkupovanjem obveznic (od junija tudi obvezniških) trudi, da bi zagnala šibko konjunkturo in spodbudila inflacijo. Rezultati so na finančnih trgih vidni (delniški trgi so blizu rekordnih vrednosti, donosi obveznic pa rekordno nizki, tako da se s številnimi papirji trguje po negativni obrestni meri), v realnem gospodarstvu pa pravega učinka ni. Pojavlja se nova težava: teh papirjev bo enostavno zmanjkalo. Pri Societe Generale ugotavljajo, da bo že novembra dosežen limit pri finskih državnih obveznicah, marca pa pri nemških. Mogoča rešitev: razširitev programa na odkupovanje delnic po zgledu centralnih bank Švice in Japonske.

BoJ krepi lastništvo v domačih podjetjih
"Ideje, da bi centralne banke odkupovale tudi delniške naložbe, niso nove. Že pred leti je Bank of Israel pod vodstvom sedanjega člana FOMC-ja Stanleyja Fischerja kupovala delniške sklade. Japonska centralna banka je z zadnjim povečanjem mesečnih nakupov finančnih instrumentov (QE) še več sredstev namenila za nakupe indeksnih skladov, ki sredstva investirajo na japonski delniški trg (t. i. indeksni skladi ali ETF). Po nekaterih ocenah naj bi si BoJ lastil že več kot 10 odstotkov indeksa Nikkei225 in več kot polovico "japonskih" ETF-jev. To je podobno, kot če bi Banka Slovenije investirala v sklade, ki bi sredstva potem namenili za nakupe delnic Krke, Gorenja, Telekoma ..." je povedal Peter Jenčič iz Alte.

Branjenje tečajev tudi na Kitajskem
Švicarska centralna banka je v nakupe delnic vložila že okrog sto milijard frankov, kar pomeni petino njene bilančne vsote. V zadnjem času stavi predvsem na ameriške papirje, saj je več kot polovica portfelja v delnicah, kot so Microsoft, ExxonMobil in Apple. Japonske denarne oblasti ETF-je kupujejo že šest let, pri kar 81 domačih podjetjih pa je BoJ med "Top 5" v lastniški strukturi. "Pred leti je obstajala tudi ideja, da bi BoJ kupoval grške državne obveznice, s čimer bi stabiliziral obvezniške in valutne trge in prek valutnega razmerja vplivali na boljše pogoje japonskih podjetij pri izvozu v Evropo. Branjenje tečajev delnic ni neznanka niti na Kitajskem, vendar tam uporabijo podaljšano roko vlade – t. i. državno reprezentanco, ki jo sestavljajo borzne hiše, zavarovalnice, skladi in institucije, ki so primerljive z našima SDH-jem in DUTB-jem. Lani so na primer nakupili do šest odstotkov tržne kapitalizacije," je pojasnil Peter Jenčič.

Kar bi rad kupil jutri, kupi raje danes
V katerih primerih je smiselno, da centralne banke odkupujejo delnice? Jenčič: "Če bi bili tečaji nizko ali pa bi bila na trgu prisotna večja nestanovitnost in bi se s temi intervencijami stabiliziralo razpoloženje investitorjev. Druga teorija je, da centralne banke s temi nakupi poskušajo ustvariti t. i. premoženjski efekt – gospodinjstva, ki imajo svoje premoženje tudi v delniških naložbah, bi se po teoriji morala zaradi višjih tečajev delnic počutiti premožnejša in posledično več trošiti. Težava tako pri previsokih tečajih delnic, še bolj pa v prenizkih donosnostih dolga, je, da se s temi intervencijami prihodnja potrošnja bolj ali manj uspešno poskuša prestaviti v sedanjost, kar utegne imeti globoke posledice na prihodne gospodarske razmere, odnos prebivalstva do varčevanja ..."

Neuspeh "likvidnostnih akrobacij" bi zamajal ugled centralnih bank
"Že zdaj pa lahko preberemo številna svarila glede sposobnosti pokojninskih družb zagotavljati ustrezen donos (v sistemu vnaprej opredeljenih pravic oz. "defined benefit" sistemu). V praksi pa z novimi neobičajnimi poskusi spodbujanja večjega tveganja tržnih udeležencev postaja še nekoliko očitneje, da si centralne banke ne želijo, da bi njihov projekt spodbujanja inflacije (ter gospodarske rasti in zaposlenosti …) propadel. Kot je v filmu Apollo 13 dejal Ed Harris v vlogi Gena Kranza: neuspeh ne pride v poštev ("failure is not an option"). Neuspeh projekta bi namreč močno zamajal ugled in kredibilnost centralnih bank, kar bi imelo neslutene posledice."

Cene nafte v zadnjih dveh tednih podivjale
Na delniških trgih sicer zadnji teden ni bilo večjih premikov. Vodilni newyorški indeksi so ostali povsem nespremenjeni, frankfurtski DAX30 pa je izgubil poldrugi odstotek. Vlagatelji se še vedno najbolj ukvarjajo z vprašanjem, kdaj bo Fed zvišal obrestno mero. Možnosti za septembrski dvig so se zadnji teden (po nekaterih izjavah Fedovih predstavnikov) precej zvišale, kar je vplivalo na pocenitev delnic iz defenzivnih sektorjev, kot so telekomunikacije. Delnice teh podjetij tradicionalno prinašajo visoke dividende, zato so manj privlačne, kadar centralna banka napoveduje zaostrovanje denarne politike. Ameriška lahka nafta je zadnji teden poskočila za devet odstotkov, medtem ko je brent spet presegel mejo 50 dolarjev. V dobrih dveh tednih je nafta pridobila skoraj 25 odstotkov.