Nacionalne centralne banke so imele 29. julija v lasti po amortizirani vrednosti za 944,86 milijarde evrov državnih, regionalnih in občinskih obveznic, obveznic javnih agencij ter mednarodnih organizacij. V Sloveniji so poleg državnih obveznic na primer primerne še obveznice Darsa in SID banke.

Institucije Evrosistema so imele v lasti še za 20,44 milijarde evrov finančnih instrumentov, zavarovanih s premoženjem, za 186,63 milijarde evrov kritih obveznic centralnih ter poslovnih bank in za 13,21 milijarde evrov podjetniških obveznic. Skupno je imel Evrosistem v okviru ukrepov za povečevanje količine denarja v obtoku 29. julija po amortizirani vrednosti v lasti nekaj manj kot 1165,15 milijarde evrov različnih vrednostnih papirjev.

BS odkupila za skoraj 4 milijarde obveznic
Največ obveznic so do konca julija odkupile nemška (nekaj manj kot 225,52 milijarde evrov), francoska (179,16 milijarde evrov) in italijanska centralna banka (malo pod 155,88 milijarde evrov). Banka Slovenije je od bank in drugih finančnih ustanov skupaj odkupila za nekaj več kot 3,95 milijarde evrov obveznic.

ECB želi sprožiti inflacijo
ECB je ob zagonu programa kvantitativnega sproščanja, katerega cilj je spodbuditi inflacijo in gospodarsko rast, napovedala, da bodo centralne banke evrskega območja predvidoma do konca septembra 2016 mesečno odkupile za 60 milijard evrov obveznic v evrih.

Decembra lani je ECB program odkupovanja obveznic podaljšala do konca marca 2017 oz. po potrebi še dlje. Ker so se razmere še poslabšale, je na začetku marca sprejela nov sveženj ukrepov.

Poleg znižanja ključne obrestne mere z 0,05 odstotka na 0 odstotkov in obrestne mere za deponiranje presežne likvidnosti bank z -0,30 na -0,40 odstotka so se mesečni obseg odkupovanja obveznic odločili z aprilom povečati na 80 milijard evrov.

Seznam vrednostnih papirjev, ki so vključeni v program kvantitativnega sproščanja, so razširili tudi na podjetniške obveznice z ustrezno boniteto. ECB in centralne banke evrskega območja so junija začele izvajati še nov niz ciljno usmerjenih dolgoročnih operacij refinanciranja (TLTRO II).

Ali bo ECB podaljšal program?
Jeseni bi lahko po mnenju analitikov zaradi še vedno zelo nizke inflacije in kar nekaj novih izzivov za evrsko območje ECB podaljšal program odkupovanja obveznic in razrahljal tudi nekatere omejitve pri nakupovanju obveznic, tako da bi lahko nacionalne centralne banke kupile več najkakovostnejših obveznic.

Svet ECB je 21. julija potrdil, da bodo mesečni nakupi vrednostnih papirjev za 80 milijard evrov potekali do konca marca 2017 ali dlje, vsekakor pa tako dolgo, dokler svet ne presodi, da se je gibanje inflacije vzdržno približalo inflacijskemu cilju. Ta je letna inflacija blizu, vendar malenkost pod dvema odstotkoma.