V prvo fazo projekta inovativnega zaposlovanja mladih bodo vključili 200 kandidatov, kakšen bo dejansko realiziran izkupiček, pa bo odvisno od delodajalcev, saj zaposlitev delodajalcem ne morejo vsiliti. Prepričani so, da se bo s projektom Narejeno z ipsilonom (Made with Y) zaposlilo veliko mladih, je za MMC na posvetu o zaposlovanju mladih na Ekonomski fakulteti v Ljubljani pojasnila direktorica zavoda Ypsilon Anamarija Meglič. Večina mladih se v Zavodu oglasi, ko so stari okoli 25 let, kar je odločno prepozno, aktivno bi se morali podati "iz šolskih klopi" že med študijem, je poudarila.

Mladi po končanem šolanju po njenih besedah nimajo dovolj izkušenj in kompetenc za aktiven in uspešen nastop na trgu delovne sile. V projektu bodo "zastarele" tehnike, kot so izobraževanja, tečaji in seminarji, nadgradili z modernimi pristopi, kot je povezovanje, t. i. matching, med mladimi in delodajalci. Mlade pa bodo poleg tega opremili tudi z znanji, potrebnimi za uspešen nastop na trgu dela v okviru individualnega treninga, t. i. coaching, je pojasnila direktorica. V projektu bo sodelovalo 60 podjetij z najrazličnejših področij.

Projekt delno financirata Evropska unija ter Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport RS. Vsi zainteresirani mladi se lahko prijavijo k sodelovanju v projektu na spletni strani zavoda Ypsilon.

Delodajalce zanimajo "dobri" zaposleni
Jernej Tišler iz društva Ypsilon je v razpravi opozoril na poplavo neprimernih oziroma slabih informacij v javnosti, kar mlade zgolj zmede, saj je težko ločiti zrnje od plev. Delodajalec želi zanesljivost in čim manjše stroške, to je pač realnost, je dejal in dodal, da se je treba potruditi v tej smeri, a hkrati tudi, da naj počnemo nekaj, kar nas veseli.

Glede podjetnikov je jasno, da si želijo "dobre" zaposlene, torej motivirane, učinkovite in takšne zaposlene, ki se vključijo v kulturo podjetja, je nadaljeval Matej Delakorda iz mreže podjetništva CEED Slovenija, ki sodeluje pri projektu. Izziv za mlade je po njegovih besedah predvsem odvisen od tega, kam se poskušajo vključiti, je to mikro podjetje, malo, srednje ali veliko podjetje. V majhnem podjetju bolj potrebujejo "deklice za vse", v velikih podjetjih pa specialiste, je dal primerjavo.

"Veliko se govori o kapitalizmu in izkoriščanju, kar gotovo obstaja, vendar obstajajo tudi dobre priložnosti. S projektom bomo odgovorili na vprašanje, kako generacijo milenijcev vzgojiti, da bodo sposobni vključitve v delovno silo," je sklenil Delakorda.

Sposobna in pasivna generacija
Generacija milenijcev je po besedah Megličeve zelo sposobna, a veliko preveč mladih na trgu dela je preveč pasivnih, kar je delno posledica gospodarske krize in razmer na trgu dela. Priložnosti gotovo so, mladi pa se slabo odzivajo nanje, kar je treba s projekti, kot je omenjeni, obrniti na glavo in pokazati, da mladi imajo energijo, znanje in voljo realizirati zastavljene cilje. "Prihodnost je svetla, le priložnosti, ki se ponudijo, je treba zgrabiti," je dejala in dodala, da je delo ali študijska izmenjava v tujini vsekakor ena od priložnosti, ki je ne gre zamuditi. Idealno bi bilo, če bi vsi ti mladi z nabranimi izkušnjami prišli nazaj v Slovenijo in v domovini pomagali graditi prihodnost, je sklenila.

Delodajalci večkrat tarnajo, da je dobrega delavca najti težko. A kako je to mogoče ob takšni poplavi brezposelnih mladih? Megličeva je odvrnila, da je eden od krivcev gotovo pasivnost mladih, drugi pa zastarel način zaposlovanja. "Podjetja izdajo oglas, kandidati se prijavijo, nato pa kadroviki brskajo, iščejo in meljejo," je opisala klasičen način zaposlovanja. S projektom Narejeno z ipsilonom bodo prav nasprotno k zaposlovanju pristopili s spoznavnim stikom med delodajalci in mladimi iskalci zaposlitve.

"Starejši niso konkurenca mladim"
Starejša in mlajša generacija morata sodelovati in se na trgu dela dopolnjevati, izkoristiti je treba sinergijo, je Megličeva opozorila, da starejši ne smejo biti videni kot konkurenca mlajšim. Znanje in izkušnje starejših je treba prenesti na mlade.

Diplomantom, ki ne najdejo dela, svetuje, naj se aktivirajo zunaj svojega področja, predvsem pa naj se aktivirajo čim prej. "Izkušnje kažejo, da se bolje na trgu dela znajdejo tisti, ki so se že med študijem podali iz šolskih klopi, udeležili projektov, odšli v tujino, delali v društvih itd.," je izpostavila. Poudarila je, da na takšen način do priložnosti pridejo tudi na primer družboslovci, ki na svojem področju ne morejo do dela. Do 25. leta, ko mladi v povprečju prvič stopijo na trg dela, bi si morali že nabrati "kilometrino" in izkušnje iz prakse, je dodala.

Z digitalizacijio in poklici 21. stoletja je prišla potreba po ureditvi razmerja med rednimi oblikami dela in novimi oblikami fleksibilnega dela, ki je povzročilo razmah prekarnega dela. "Tudi mladi si zaslužimo vse pravice z naslova rednega dela," je sklenila.