Jeseniški jeklarji po dveh letih rahlih izgub spet ustvarjajo dobiček. Foto: BoBo
Jeseniški jeklarji po dveh letih rahlih izgub spet ustvarjajo dobiček. Foto: BoBo

"Zelo uspešno smo spremenili miks oziroma strukturo same proizvodnje od jekla z nižjo dodano vrednostjo k specializiranim jeklom z visoko dodano vrednostjo," je povedal direktor Acronija Blaž Jasnič in pojasnil, da se celotna skupina SIJ - Slovenska industrija jekla usmerja v produkte, ki zahtevajo veliko tehnološkega znanja.

Razmere na svetovnem jeklarskem trgu sicer še vedno niso najboljše, Acroniju pa je uspelo povečati svoje tržne deleže v določenih segmentih. Zaradi presežka jekla na trgu je povprečna zasedenost svetovnih proizvodnih zmogljivosti približno 75-odstotna, Acronijeve glavne zmogljivosti pa so trenutno povsem zasedene.

Gibanja na svetovnem jeklarskem trgu so sicer optimistična, saj je napovedana blaga rast proizvodnje, ki je v prvi polovici tega leta znašala 2,5 odstotka in je dosegla 820 milijonov ton.

Glavna generatorja rasti sta okrevanje avtomobilske industrije in gospodarstva v Ameriki. "Gledamo optimistično naprej, vendar še nekaj časa ne bo tako, kot je bilo leta 2007," je izpostavil Jasnič.

Konkurenčna prednost Acronija, ki je v primerjavi z drugimi igralci v svetovni industriji jekla relativno majhen, sta tudi fleksibilnost in odnos s kupci. Ključna za uspeh je poleg tega jasna politika lastnikov, ki omogoča številne investicije in trajnostno rast, je prepričan Jasnič.

Acroni oziroma Slovenska industrija jekla naj bi bila tudi šolski primer, kako se lahko podjetje razvija pod tujim lastnikom. Kot je spomnil Jasnič, si večinski lastniki vse od nakupa skupine leta 2007 niso izplačali niti centa dividende, temveč ves dobiček reinvestirajo.

Plače v Acroniju so nad povprečjem industrije in tudi nad povprečno slovensko plačo. Skladno s strategijo se število zaposlenih, ki jih je v Acroniju trenutno 1.165, do leta 2020 ne bo bistveno spremenilo. Dogajajo pa se spremembe v strukturi zaposlenih, saj Acroni uvaja vse modernejše tehnologije.

Program investicij v Acroniju predvideva 150 milijonov evrov vlaganj do leta 2020. Po lanskem zagonu novega valjavskega ogrodja bo naslednja velika investicija nova peč za toplotno obdelavo visokospecialnih jekel in zlitin, ki je vredna 25 milijonov evrov in naj bi začela obratovati sredi leta 2016.

Z vsako investicijo, ki sloni na najboljši razpoložljivi tehniki, se zmanjšuje tudi Acronijeva obremenitev okolja in izboljšuje racionalna raba energije. V vsaki njihovi investiciji približno 15 odstotkov vrednosti zajema ekološki segment.