Spomin na dan, ko je Jamie Dimon, prvi mož banke, sporočil slabe rezultate zadnjega četrtletja leta 2008, je povsem zbledel. Druga največja ameriška banka je zdaj močnejša kot kadar koli. Finančni trgi so se umirili, delniški trgi so na dveinpolletnem vrhu, ameriško gospodarstvo solidno okreva, res pa je, da je pri hipotekarnih posojilih še vedno opaziti nenormalno visok delež tistih, ki mesečnih obrokov ne morejo poravnati.

Tri milijarde za rezervacije
Vseeno je JP Morgan namesto devetih milijard dolarjev v zadnjem četrtletju 2010 za rezervacije namenil le tri milijarde. Posledično je dobiček porasel za 47 odstotkov (na 4,8 milijarde dolarjev), prihodki pa za šest odstotkov, na 26,7 milijarde dolarjev. Dividenda naj bi se povzpela na en dolar po delnici, kar pa je še vedno precej manj kot v časih pred začetkom krize, ko je bila dividenda 1,52 dolarja. Kljub temu velja JP Morgan za zmagovalca finančne krize, ne nazadnje je tudi edina od največjih finančnih ustanov, ki ni potrebovala državne pomoči.

Sedmič zapored pozitiven teden
JP Morgan je pred podaljšanim koncem tedna (ponedeljek bo v ZDA prazničen, spominjali se bodo Martina Luthra Kinga) poskrbel za dobro voljo vlagateljev, ki menijo, da bodo tudi preostale finančne družbe pozitivno presenetile s četrtletnimi rezultati.

Delnice JPMorgana so se podražile za odstotek, letos že za šest odstotkov. Dow Jones (11.787 točk) je v petek kljub slabšemu indeksu zaupanja potrošnikov porasel za pol odstotka, na tedenski ravni pa je že sedmič zapored pridobival, saj se je njegova vrednost od ponedeljka povzpela za odstotek. Če bo tudi naslednji teden pozitiven, bomo prvič po januarju 2004 videli tako dolg pozitiven niz.

Bernanke zavrača kritike
Novice, ki jih te dni sporočajo največje ameriške korporacije, so očitno tako dobre, da nihče ne razmišlja, kaj čaka ameriško gospodarstvo, ko bodo državne spodbude usahnile. Na začetku tedna je predsednik Zveznih rezerv Ben Bernanke sporočil, da naj bi imele letos ZDA od tri- do štiriodstotno gospodarsko rast, vseeno pa bo Fed še naprej skrbel za presežno likvidnost. Bernanke je priznal, da je prav to tudi eden izmed razlogov za rast delniških trgov, ki so se od marca 2009 veličastno pobrali, vendar pa zavrača kritike, da na ta način napihujejo balon vrednosti finančnih proizvodov.

Evro občutno navzgor
Zadnji teden je pomembno vlogo odigrala tudi uspešna dražba portugalskih in španskih obveznic. Vse kaže, da vlagatelji še zaupajo državama, ki naj bi bili po Grčiji in Irski naslednji v vrsti za tujo pomoč. Na pomoč je priskočila tudi Kitajska, ki naj bi v naslednjih mesecih v evropski dolg mesečno investirala po 15 milijard dolarjev, da bi s tem uspešno alocirala svoje ogromne devizne rezerve. Te so se v zadnjem lanskem četrtletju povzpele za 199 milijard dolarjev, na 2850 milijard.

Evropska valuta je doživela pravo renesanso in se z 1,29 povzpela na 1,34 dolarja. To je bila največja tedenska rast evra v zadnjem letu in pol. Napovedi so si povsem nasprotne - nekateri stavijo, da bo evro konec leta vreden 1,50 dolarja, drugi, da ga čaka padec na 1,20 dolarja.