Takrat se je zaradi večje porabe prebivalstva, povezane z uvedbo davka na dodano vrednost, varčevanje realno povečalo le za 0,7 %. V prvem letošnjem polletju se je varčevanje povečalo za 2,3 % oziroma 0,1 odstotne točke več kot v enakem obdobju lani, ugotavljajo analitiki urada za makroekonomske analize in razvoj v Ekonomskem ogledalu.

Vzajemni skladi imajo izgubo
Neto tokovi tolarskih in deviznih vlog so v prvih šestih mesecih letos znašali 64,2 milijarde tolarjev in so bili realno za 6,2 odstotka nižji kot v lanskem prvem polletju. Neto prilivi v vzajemne sklade so se junija skoraj povsem umirili in znašali le 0,1 milijarde tolarjev, kar je najmanj po septembru 2001, v prvi polovici letošnjega leta pa so bili na ravni 8,3 milijarde tolarjev oz. realno za 35,3 odstotka nižji kot v istem obdobju lani. Vzajemni skladi so imeli letos v povprečju 2,5-odstotno izgubo, kar je glavni razlog za manjšo privlačnost tovrstnih naložb.

Tolarsko varčevanje prebivalstva v bankah se je v prvi polovici leta realno povečalo za 4,2 odstotka, kar je najnižja polletna rast v zadnjih desetih letih. Neto prilivi tolarskih vlog so znašali 68,1 milijarde tolarjev in so bili realno za 17,2 odstotka nižji kot leto prej.

Po nizkih prilivih deviznega varčevanja prebivalstva v začetku leta so bili junija neto odlivi deviznih vlog vredni sedem milijard tolarjev, kar je znižalo medletno realno stopnjo rasti tovrstnih prihrankov za 0,9 odstotne točke na 2,9 odstotka. Glavni razlog za tako gibanje je nizka obrestna mera za devizne depozite in počasnejši padec deviznega tečaja, še ugotavljajo analitiki v Ekonomskem ogledalu.