Strategijo upravljanja kapitalskih naložb države, ki je osnova prihodnjemu upravljanju in odprodaji naložb, zdaj pregledujejo trije strokovnjaki, predvidoma ta teden bi koalicijski poslanci radi slišali še obrazložitve tistih, ki so strategijo pripravljali.

Dokument se bo nato v koalicijskih in širših parlamentarnih usklajevanjih še spreminjal. V njem imajo največji poudarek cilji in merila za klasifikacijo državnega premoženja.

Država ima v lasti več kot za 14 milijard evrov premoženja
Po knjigovodski vrednosti iz leta 2013 ima država v lasti za 13,6 milijarde evrov premoženja, zdaj je obseg naložb gotovo še večji. Od tega je v bilanci Slovenskega državnega holdinga (SDH) pet milijard.

V nastajajoči strategiji upravljanja so po novem vključeni tudi deleži, ki jih je pridobila slaba banka (DUTB) - gre za portfeljske naložbe, priloženi sta tudi strategiji zavarovalništva, ki bo še predmet pogovorov, in bančnega sektorja, v kateri država načrtuje izstop iz bank, govori pa tudi o obnovitvi kreditne aktivnosti bank, dokler so te v državnem upravljanju in o združevanju bank z namenom, da ob odprodaji povečajo njihovo vrednost.

NLB bi prodali po delnicah
Novost je predlog, da bi tričetrtinski delež Nove Ljubljanske banke (NLB) do konca 2017 prodali prek borze, torej z javno ponudbo delnic, namesto da se jo ponudi enemu vlagatelju. NLB-ja naj tudi ne bi razkosali, pač pa prodali kot skupino, z družbami na Balkanu vred.

Slišati je, da bi bile na podoben način, torej z borzno kotacijo, lahko privatizirane družbe pod pogojem, da so vredne milijardo evrov.

Pripravljeni spodbujati vstop strateških partnerjev
Država bo obdržala v lasti ali večinski lasti podjetja, ki izkoriščajo naravni monopol ali lokacijsko rento, sistemske institucije ali razpoznavne blagovne znamke. Da pa so tudi strateške državne naložbe podhranjene in v težavah, priča dejstvo, da je država, vsaj tako trenutno določa osnutek strategije, pripravljena spodbujati vstop strateških partnerjev, denimo v Slovenske železnice (SŽ).

Brez dvoma pa infrastruktura ostaja premoženje države, le kakšen del skupine železnic bi lahko podprl zasebni kapital. Poudarek dokumenta je torej na kombinaciji lastnikov, pritegnitvi kapitala. Privatizacija bo sicer potekala počasi, postopno. V primeru Cimosa morajo najprej doseči stabilno poslovanje, konverzijo terjatev v kapital, šele potem bodo šli v prodajo. V koaliciji bodo zdaj sledila pogajanja in kompromisi.