Premier Robert Golob je ob najavi ponovne regulacije najpopularnejših pogonskih goriv, 95-oktanskega bencina in dizelskega goriva, pojasnil, da bodo pri regulaciji sledili cenam, ki so primerljive s tistimi na Hrvaškem, nižje pa od tistih v Avstriji in Italiji. Najvišja dovoljena maloprodajna cena bencina zunaj avtocest zdaj do 4. julija znaša 1,755 evra za liter, za dizelsko gorivo pa 1,848 evra za liter.

Cene pogonskih goriv, ki bi glede na cene v tujini tudi v Sloveniji prešle dva evra za liter goriva, je vlada znižala z regulacijo najvišjih marž trgovcev na bencinskih servisih zunaj avtocest za 95-oktanski bencin in dizel. Pri tem je omejila višino marže trgovcev na 0,0591 evra/liter za dizel in za 95-oktanski bencin 0,0607 evra/liter, po 17. avgustu 2022 pa za dizelsko gorivo 0,0983 evra/liter in za 95-oktanski bencin 0,0994 evra/liter.

Ob tem se je vlada odločila še za začasno odpravo več okoljskih dajatev, ki so del končne cene pogonskih goriv. Tako je začasno do 17. avgusta ukinila obveznost plačila okoljske dajatve za obremenjevanje okolja z emisijo ogljikovega dioksida za dizelsko gorivo, bencin, kurilno olje in zemeljski plin. Za eno leto je na nič znižala prispevek za zagotavljanje podpor proizvodnji električne energije v soproizvodnji z visokim izkoristkom in iz obnovljivih virov energije, pa tudi prispevek za energetsko učinkovitost.

Ukinitev okoljskih dajatev je sprva veljala za bencinske servise zunaj avtocest, nato pa se je odločila, da bo dajatve ukinila še za dizelsko gorivo na bencinskih servisih ob avtocestah in hitrih cestah, upajoč, da bodo zaradi tega trgovci znižali marže ob avtocestah, kjer se z gorivi oskrbuje večina tovornega prometa. Tako je z okoljskimi dajatvami obremenjen le še bencin ob avtocestah.

Kako je sestavljena cena pogonskih goriv?

Končno maloprodajno ceno bencina ali nafte, ko je bil trg goriv liberaliziran, so sestavljali neto prodajna cena brez davkov in dajatev (vključuje tudi strošek nadomestila za blagovne rezerve), okoljska dajatev za onesnaževanje zraka z emisijo CO2 pri zgorevanju goriva oz. CO2-taksa, prispevek za energetsko učinkovitost, (prispevek URE), prispevek za zagotavljanje podpor proizvodnji električne energije v soproizvodnji z visokim izkoristkom in iz obnovljivih virov energije (prispevek OVE in SPTE), trošarina za energente ter davek na dodano vrednost (DDV).

Kako je sestavljena cena reguliranih cen goriva?

Maloprodajna cena je oblikovana vsakih 14 dni po formuli, ki jo je določila v uredbi. Osnova za določitev reguliranih cen je dvotedensko povprečje objavljenih dnevnih podatkov borznih cen posameznih derivatov na kotaciji CIF Mediteran, preračunanih iz dolarjev v evre po povprečnem srednjem tečaju Banke Slovenije, veljavnem na dan objave cen. Izračunu cene se prištejejo še marže trgovcev, ki so določene z vladno uredbo, članarino zavodu za blagovne rezerve ter trošarino in DDV. Okoljski prispevki so trenutno odpravljeni.

Velik delež v končni ceni goriva še vedno predstavljajo trošarine in DDV

Članarina zavodu za blagovne rezerve znaša 0,012 evra na liter goriva. Trošarina za bencine trenutno znaša 0,359 evra za liter, za dizelsko gorivo pa 0,330 evra za liter. H končni ceni goriva je treba na koncu prišteti DDV, ki glede na trenutne visoke cene goriva presega 30 centov na liter (0,32 evra za bencin, 0,33 evra za dizelsko gorivo).

Ukinjeni prispevki okoljskih in drugih dajatev bi ceno litra goriva dvignili le za nekaj manj kot šest centov. Taksa CO2 znaša štiri cente za bencin in 4,6 centa za dizel. Prispevek URE znaša 0,8 centa za dizel in 0,736 centa za bencin. Prispevek OVE in SPTE pa 0,99 centa za dizel in 0,91 centa za bencin.

Kaj plačujemo na položnicah za plin in elektriko?

V nasprotju z najbolj potrošnimi pogonskimi gorivi, kjer ceno predstavlja regulirana maloprodajna cena, trošarina in DDV, je dajatev pri drugih dveh najbolj potrošnih energentih, elektriki in zemeljskem plinu, ki se prav tako dražita, trenutno bistveno več.

Cene električne energije se oblikujejo tržno in so odvisne od izbranega dobavitelja oziroma ponudbe za dobavo električne energije. Kot navaja eden od ponudnikov električne energije, v končni ceni, ki jo dobijo kupci na položnici, energent predstavlja le 31 odstotkov, omrežnine in drugi dodatki 35 odstotkov, 34 odstotkov davščine in dajatve.

Kot navaja Agencija za energijo, se zneska omrežnine za prenos in omrežnine za distribucijo izračunata na osnovi tarifnih postavk omrežnine.

Prispevki, ki so del končne cene, pa so enaki kot pri pogonskih gorivih, taksa CO2, prispevek za OVE in SPTE ter trošarina. Dodan je še prispevek za delovanje operaterja trga in je namenjen pokrivanju stroškov operaterja trga Borzen. Vse skupaj pa je obdavčeno z 22-odstotnim DDV-jem.

Podobno je pri zemeljskem plinu. Poleg energenta kupec plača še omrežnino za distribucijo, ki se obračunava glede na priključno moč, zakupljeno letno zmogljivost (predvidena količina letnega odjema) ter količino odjema zemeljskega plina. Prav tako omrežnino za meritev količine odjema (porabe) zemeljskega plina, ki je odvisen od velikosti in vrste merilne naprave, lastništva merilne naprave ter odgovornosti za vzdrževanje in menjavo merilne naprave. Prispevki in DDV pa so enaki kot pri pogonskih gorivih in elektriki.

Po podatkih Agencije za energijo na portalu e-monitor je v strukturi končne cene zemeljskega plina za gospodinjske odjemalce v letu 2021 znesek za dobavljen plin znašal 44,7 odstotka, okoljski prispevki 7,9 odstotka, trošarina 2,7 odstotka, omrežnina 26,7 odstotka, DDV pa 18 odstotkov.

Ali bo energetska kriza hujša od epidemije covida-19?

Konec letošnje pomladi so prebivalstvo in gospodarstvo prizadele visoke cene pogonskih goriv. Nekateri ponudniki električne energije pa tudi napovedujejo podražitev elektrike, in sicer skoraj za petino. S strahom se zre v jesen, ko bodo znova aktualne cene zemeljskega plina, ki je glavni energent v kurilni sezoni. Predsednik OZS-ja Branko Meh je denimo v torek poudaril resnost energetske krize, ki po njegovih besedah utegne biti še hujša, kot je bila covidna kriza: "Spoprijemamo se z energetsko krizo, cene energentov pa se bodo še zviševale."

Vladni poseg v cene pogonskih goriv sta kot pozitiven za MMC ocenila ekonomista Maks Tajnikar in Matej Lahovnik. Kakšne večje posege v ceno reguliranih pogonskih goriv je po njunem mnenju težko izvesti, saj bi dodatno znižanje trošarin ali celo DDV-ja, imelo velik vpliv na javno porabo. Pri ceni zemeljskega plina je Slovenija odvisna od tujine, ker pač tega energenta nima. Popolnoma drugače je pri elektriki, kjer je Slovenija praktično samozadostna. Cene elektrike pa rastejo na račun rasti cen na svetovnih borzah.

Tajnikar: V teh razmerah je treba ravnati precej nekonvencionalno

"Sem absolutno proti temu, da se znižujejo trošarine, DDV in podobne stvari, ker ne smemo nikoli pozabiti, da so to pravzaprav viri za javno potrošnjo. To pomeni, da v bistvu dajemo nekaj za bencin, namesto da bi dali za šolstvo. Rešitev je v tem primeru samo še večje zadolževanje države, ki je po mojem mnenju že tako zelo zadolžena. Tudi fiskalni svet meni, da je država tako zadolžena, da je na robu normalnega tveganja. S tem se tudi ne zmanjšuje problematika inflacije. Mi smo trenutno v nekih razmerah inflacije zelo posebnega tipa in s tem, da znižujete raznorazne davke, ne pridobite ničesar in se ne borite proti inflaciji. Obstaja neka druga pot, ki jo zagovarjam. To, da nekateri ekonomisti v svetu menijo, da je treba ravnati precej nekonvencionalno v teh razmerah. Nekako je treba ravnati kot v neki vojni ekonomiki," pojasnjuje Maks Tajnikar.

"Na trgu naftnih derivatov ima država v največjem slovenskem trgovcu Petrolu 30-odstotni delež. Država mora ta delež izkoristiti. Petrol mora izgube, ki nastanejo zaradi zvišanja cen, znotraj sebe kompenzirati. Petrol ima v nekaterih letih zelo dobre razmere, v drugih pa slabše, to ciklično gibanje pa lahko zravna. Nafta ima izredno ciklično gibanje. V tem primeru bo to šlo v škodo lastnikov Petrola," pravi in dodaja, da bi v tem primeru imelo korist več kot milijon ljudi, ki na bencinskih servisih polnijo rezervoarje svojih vozil.

"Prav tako je z električno energijo. Trenutno jo draži uvoz električne energije. Domača električna energija se ni čisto nič podražila in je treba zdaj mogoče stopiti korak zgodovinsko nazaj. Nekoč je trgoval z električno energijo samo Eles, ne pa trgovinska podjetja, ki smo jih pozneje ustanovili. Ceno električne energije bi lahko spravili na raven proizvodnih stroškov v čim večji meri. Zagotovo ne nekaj 100-odstotne podražitve, kvečjemu nekaj desetodstotna podražitev ali kaj podobnega, glede na proizvodne cene električne energije pri nas. Pri plinu je nekoliko večja težava. Čim prej je treba odpreti tiste kanale, ki so nekoč že obstajali. Sam sem bil minister, ko sem podpisal pogodbo z Alžirijo. Potem pa je leta 2013 ali 2014 neka vlada to pogodbo prekinila. Ampak mi imamo še vedno plinsko pot Alžirija, Italija, Slovenija in ni nujno, da smo čisto odvisni od ruskega plina," pravi.

Ob tem odpira možnost, da bo treba jeseni plin nadomeščati s kakšnim drugim energentom, zlasti z električno energijo. Rezerva je, kot pravi, Termoelektrarna Šoštanj. "Ne zato, da bi dolgoročno onesnažili svet, bi pa kratkoročno, kot neki vojni kondominij, premagali najhujše posledice, ki bi lahko nastale za Slovenijo. Za mene so ti nekonvencionalni ukrepi ključni. Na žalost vlada ne ravna po tej poti, ampak lahko se nam zgodi, da bomo prisiljeni tako ravnati," je še pojasnil in opozoril, da takšen nekonvencionalni pristop zahteva določene zakonske spremembe, ki jih mora sprejeti vlada ter seveda potrditi DZ, saj morajo biti ukrepi, kot pravi, zakoniti, pa tudi kratkotrajni, saj kriza ne bo trajala večno: "V tem obdobju se bomo morali pač prilagoditi."

Lahovnik: Do znižanja DDV-ja za pogonska goriva bi prišli le ob drastičnem povečanju cen

Matej Lahovnik glede možnosti znižanja trošarin ali DDV-ja za znižanje cen pogonskih goriv pravi, da je to še vedno možnost, vendar ima fiskalne posledice.

"Španija je znižala DDV z 20 na 10, zdaj ga bo na pet odstotkov. Ampak to na drugi strani seveda pomeni kar pomemben proračunski izpad. Kar se naftnih derivatov tiče, mislim, da so ta del oddelali relativno korektno, vsaj glede zadnje spremembe. Zamrznili so okoljske dajatve, trošarine znižali na neko nižjo raven," pravi Lahovnik, ki meni, da bi znižanje DDV-ja lahko bil naslednji korak, če bi se zgodilo bistveno povečanje cen še na svetovnih trgih nafte.

"Ideja je bila, da morajo v tako krizni situaciji, kot so visoke cene nafte, plina, elektrike, dajatve delovati kot avtomatski fiskalni stabilizator. To pa pomeni, da takrat, ko bi zaradi dviga cen na borzah nafte recimo prišlo do večjih skokov cen, država zniža dajatve in drži cene na nekem intervalu, tako kot je zdaj. V nasprotnem primeru, če država ne prilagaja politike dajatev, kot je denimo zdaj predvideno na 14 dni, bi se lahko zgodilo, da bi se pojavljali visoki skoki ali pa padci cen. Praktično vsak ponedeljek bi na bencinskih servisih lahko imeli podoben kaos, kot smo ga že videli. Temu se verjetno vsi želijo izogniti. Drugi argument pa je, da držiš cene na nekem intervalu zato, da s tem ohlajaš inflacijske pritiske. Če država ne bi prilagodila politike dajatev, bi bila cena ob zdajšnjem položaju še bistveno višja. To pa bi se potem prenašalo v cene polproizvodov in končnih proizvodov, še bolj kot zdaj," je pojasnil Lahovnik.

Pri plinu, predvsem kar se gospodinjstev tiče, so po njegovih besedah lahko pričakovane zelo visoke podražitve zaradi dveh razlogov. "Prvič zato, ker sami nimamo tega energenta in smo v celoti odvisni od uvoza. Drugič zato, ker bo Rusija verjetno omejila dobavo jeseni. To pomeni, da bomo odvisni od utekočinjenega plina, ki je veliko dražji. Tako da bodo cene zagotovo višje jeseni. Ti cenovni pritiski se že kažejo in tukaj bo vlada, kar se gospodinjstev tiče, nekaj morala narediti. Ena od možnosti je znova poseg v dajatve," pravi.

Pri elektriki je položaj, kot pravi, drugačen, ker je Slovenija v veliki meri samooskrbna z električno energijo.

"Vse kapacitete, ki smo jih gradili: od hidroelektrarn, nuklearke do termoelektrarne, smo zgradili ob predpostavki, da bomo v času krize neodvisni in ne bomo odvisni od razmer na svetovnih borzah, od razmer v tujini in da lahko vzdržujemo stabilne razmere. Zdaj je čas, da energetski sektor to tudi dokaže. Zdi se mi absurdno, da državna podjetja, ki so 100-odstotno v državni ali pa v prevladujoči državni lasti, napovedujejo dvige cen zato, ker so cene višje na svetovnih borzah. Ne moremo imeti situacije, ko nekdo reče, da je cena na svetovni borzi 350 evrov za megavatno uro, zato bo tudi slovenskim državljanom prodajal po tej ceni. Čeprav imamo energijo iz nuklearke ali hidroelektrarn. Nobenega razloga ni za takšne skoke. Tudi če bi želeli, ne morejo vse električne energije prodati v tujino, po svetovnih borzah, ker prenosne zmogljivosti tega niti ne omogočajo. Mislim, da se pri tem pojavlja tudi to, da nekateri poskušajo pač špekulativno kovati dobičke," je poudaril Lahovnik in pojasnil, da ima vlada tudi svoje vzvode: "Prek SDH-ja obvladuje ta podjetja in tudi upravljavsko lahko vanje poseže ter vpliva na upravljanje."