Po pogovorih z Evropsko komisijo in ob spremljajočih protestih, zlasti sindikatov, ker socialni partnerji v nastanek pomembnega dokumenta niso bili vključeni, so vladne službe pripravile Načrt za okrevanje in odpornost, ki ga vlada tudi uradno pošilja v pregled Evropski komisiji. Čas za popravke bo do sredine 2021.

Okrog 300-stranski dokument je obvezna podlaga za črpanje okrog 5,7 milijarde evrov nepovratnih sredstev in posojil iz nastajajočega novega evropskega finančnega instrumenta, imenovanega NextGeneration EU ali Sklad za okrevanje in odpornost.

Sorodna novica Šircelj: Slovenija bo načrt za okrevanje poslala v Bruselj do konca leta

Osnutek slovenskega načrta, ki je nastajal na ministrstvih in v Službi vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko, predvideva reformni in strukturni del. V prvem najdemo nekaj nujnih ukrepov, v drugem pa zlasti razporeditev denarja med različna področja oziroma projekte, pretežno utemeljene s podnebnimi in digitalnimi cilji.

Brez izpolnjevanja reform namreč ne bo mogoče počrpati vseh 5,7 milijarde evrov iz sklada, od tega je 2,1 milijarde nepovratnih sredstev, preostalo so posojila. Reforme, kot jih načrt predvideva, so zmanjšanje nekaj administrativnih ovir, ureditev prožnih oblik dela (na daljavo, z gibljivim delovnim časom in s premikanjem znotraj podjetja ob krepitvi digitalnih znanj). Mlajšim bo treba omogočiti hitrejši vstop na trg dela.

Sprejeti bo treba zakon o dolgotrajni oskrbi in do konca 2024 očitno uvesti obvezno socialno zavarovanje zanj, pa zgraditi dva negovalna domova, urediti oziroma prenoviti bivalne prostore za starejše, zgraditi ali dograditi infekcijski kliniki v Ljubljani in Mariboru, vzpostaviti mobilne zdravstvene enote za paliativo, enotno dispečersko službo zdravstva in krepiti kompetence zdravnikov na primarni ravni, da bo manj napotitev na specialistične preglede.

Kot je napovedoval infrastrukturni minister Jernej Vrtovec, bo vzpostavljen 366-milijonski sklad na SID banki za financiranje infrastrukture, pretežno iz evropskih posojil. V načrtu za okrevanje najdemo projekte železnic (med drugim nadgradnje železniških postaj Ljubljana, Grosuplje in Domžale), 3. razvojne osi, avtocestnih obvoznic (denimo šestpasovni odsek AC Koseze–Kozarje) in ustanovitev nacionalnega letalskega prevoznika.

Veliko sredstev je namenjenih prenovi stavb, digitalizaciji družbe in države, izobraževanju, znanosti, podpori podjetjem in turizmu ter kulturi (zlasti obnovam stavb, spomenikov in koč).

Sklad za okrevanje in redni evropski proračun bosta za Slovenijo do 2027 pomenila dodatnih 11,3 milijarde evrov potenciala za naložbe. Potreb in idej v naši državi je še več, črpanje pa je običajno problem zaradi pridobivanja dovoljenj za gradnje ipd.

Zanimivo bo videti, kako bo načrt ocenila Evropska komisija, ki je bila precej kritična do prvega osnutka. Tudi Evropska unija še ni pripravila ustrezne uredbe kot podlage za sprejetje načrtov, zato bo vlada dokument verjetno le obravnavala, sprejela ga bo v prihodnjih tednih.