Finančni ministri EU-ja bodo imeli 7. aprila telefonsko konferenco, na kateri bodo razglabljali o reševanju socialno-ekonomskih posledic krize, ki jo je sprožila pandemija novega koronavirusa. Na ravni EU-ja se je pojavila ideja o oblikovanju t. i. koronaobveznic, čemur pa ostro nasprotujejo Nemčija, Avstrija in Nizozemska.

Predsednik Evroskupine Mário Centeno je v izogib trenjem in nesoglasjem med državami članicami finančnim ministrom EU-ja predlagal, naj razmislijo o določenih rešitvah, ki so jih zapisali v osnutku prejšnji teden. "Predlagam, da nadaljujemo možnost uporabe denarnih sredstev in instrumentov iz Evropskega reševalnega mehanizma (ESM) in Evropske investicijske banke (EIB)," je zapisal Centeno ministrom.

Zadolžile bi se tiste države, ki bi to hotele

ESM razpolaga s 410 milijardami evrov, uporabi teh sredstev pa ne nasprotuje niti nemška kanclerka Angela Merkel. Ideja je, da bi se evropske vlade lahko zadolžile do dva odstotka svojega BDP-ja, a vendar le tiste države, ki bi hotele, in ne vse.

Med idejami za okrepitev gospodarstva s posojili na ravni EU-ja je tudi oblikovanje t. i. koronaobveznice. Temu so naklonjene Francija, Italija, Španija in še šest drugih članic EU-ja, Nemčija, Avstrija, Nizozemska in Finska pa jim ostro nasprotujejo.

Vse možnosti so še na mizi

Centeno je dejal, da je pripravljen prisluhniti tudi drugim predlogom, med njimi je tudi denar iz dolgoročnega proračuna EU-ja. Evropska komisija bo prisluhnila predvsem tistim ukrepom, ki članic ne bodo razdvajali. "Pomembno je, da bodo rešitve hitre, učinkovite in da se bo z njimi strinjalo čim več članic," je sporočila Evropska komisija. Centeno je dodal, da morajo biti ti predlogi "konkretni, utemeljeni, učinkoviti".