Evropska unija je pred slabim letom dni sprejela deklaracijo o digitalnem preoblikovanju evropske industrije in podjetij. Glavno vlogo v Evropi pa v tej t. i. četrti industrijski revoluciji prevzema največja evropska gospodarska sila - Nemčija. Slovensko-nemška gospodarska zbornica namerava priskočiti na pomoč slovenskim podjetjem in omogočila jim bo vpogled v nove poslovne modele, pametne tovarne in digitalno povezovanje procesov.

Slovensko-nemška gospodarska zbornica je ob tem pripravila tudi raziskavo o tem, kako digitalizirana je slovenska industrija. Anketirali so 88 pretežno proizvodnih slovenskih podjetij različnih velikosti ter ugotovili, da bodo slovenska podjetja v prihodnjih letih večinoma vlagala med dva in tri odstotke letnega prometa v digitalizacijo. Toda na drugi strani jih namerava 34 odstotkov vložiti le do odstotek svojega prometa.

Večina podjetij uporablja pametne mobilnike
Med anketiranimi podjetji jih je pet odstotkov izjavilo, da so glede stopnje digitalizacije popolnoma razviti, 46 odstotkov jih je široko razvitih, 31 odstotkov pa zadostno razvitih, slabo ali nerazvitih je le 18 odstotkov slovenskih podjetij. Večina podjetij se je pohvalila, da pri svojem poslovanju uporablja pametne mobilne naprave, da imajo digitalizirano računovodstvo in računalniško upravljanje proizvodnih procesov. Manj kot 40 odstotkov pa se jih lahko pohvali z uporabo robotov in avtomatskimi proizvodnimi procesi.

Največ anketiranih podjetij, 40 odstotkov, načrtuje polno digitalizacijo podjetij do leta 2018, 36 odstotkov pa do leta 2020. "V raziskavi je opaziti razkorak med percepcijo stanja in usmerjenjem investicij, kar govori v prid slabšemu poznavanju stopenj digitalizacije podjetij," so ugotavljali na zbornici.

Kakšno dodano vrednost pričakujejo slovenska podjetja od digitalizacije? Največ, več kot polovica, jih je odgovorilo, da pričakujejo večjo učinkovitost, sledi večja produktivnost ter znižanje stroškov in boljše načrtovanje in nadzor.

Prokurist podjetja Bosch Slovenija Boris Presekar, ki je sodeloval na okrogli mizi ob predstavitvi izsledkov raziskave, je pojasnil, da so pričakovanja večje učinkovitosti in nižanja na račun digitalizacije bolj kot ne napačna. Namen digitalizacije bi moral biti izboljšanje kakovosti in personalizacija. "Digitalizacija bo v končni fazi prinesla tudi zmanjševanje stroškov, a namen uvajanja spremembe je izboljševanje procesov in kakovosti," je dejal.

Opozoril je tudi, da v Sloveniji še nismo končali t. i. tretje industrijske revolucije, robotizacije in avtomatizacije proizvodnje. Med težavami, ki jih opaža, pa je navedel, da slovenska podjetja ne komunicirajo med seboj. Čeprav bi si lahko predajala ali razvijala znanje, namesto, da ga kupujejo v tujini. Tako bi lažje tekmovala s tujo konkurenco.

Visoki stroški digitalizacije
Največjo oviro pri digitalizaciji anketirana podjetja vidijo v kvalificiranosti zaposlenih, visokih stroških in zaščiti podatkov. Država bi k temu lahko pripomogla z davčnimi olajšavami za investicije v raziskave in razvoj ter digitalno infrastrukturo. Sprememb je potreben tudi izobraževalni sistem, ki bi moral zagotavljati kadre, ki bodo izobraženi za delo v digitalnih podjetjih.

Direktor podjetja KnaufInsulation za Evropo Tomaž Lanišek je prav tako opozoril na pomanjkljivosti v slovenskem izobraževalnem sistemu. Presenetilo ga je, ko na nekem srečanju z dijaki ti niso vedeli, kaj je internet stvari. Med slovenskimi težavami je omenil tudi prevelik razkorak med bruto in neto plačo, zaradi česar številni mladi strokovnjaki odhajajo v tujino. Zato v KnaufInsulationu, ki ima v Škofji Loki svetovni razvojni center, težko pridobivajo kadre. Ob tem je opozoril, da so Slovenijo že prehitele države višegrajske skupine, saj tam bolje plačujejo visoko usposobljeni kader.

Mini davčna reforma ni dovolj
"Mini davčna reforma je bila prvi korak v pravo smer, a ni dovolj za prihodnost. Če želite dobre ljudi, morajo biti tudi dobro plačani," je povedala predsednica slovensko-nemške gospodarske zbornice Gertrud Rantzen, ki je med pogoji za hitrejšo digitalizacijo prav tako izpostavila izobraževalni sistem, ki bi moral biti po njenih besedah prilagojen potrebam industrije. Treba pa bi bilo tudi krepiti nadaljnje izobraževanje zaposlenih.

Vodja strategije in transformacije Telekoma Slovenije Suzana Leben iz Telekoma Slovenije je opozorila, da podjetja, glede na anketo, nameravajo malo vlagati v sisteme upravljanja odnosov s strankami (CRM). Digitalizacija po njenih besedah pomeni zlivanje tehnologij s pričakovanji uporabnikov. "Vse manj je pomembno, kaj tehnologija zmore, in vse bolj, kaj uporabniki pričakujejo. Če uporabnikov ne poznamo dovolj, so tudi učinki digitalizacije omejeni," je dejala.