Po raziskavi agencije AT Kearney je le četrtina slovenskih podjetij digitalizacijo že uvrstila med svoje prednostne naloge in sprejela digitalno strategijo. Največje spremembe se obetajo v finančni industriji - bankah in zavarovalnicah. Nekatere posle za fizične osebe jim že prevzemajo visokotehnološka podjetja. Zagonsko podjetje Halcom Plačila je tako pred dobrim letom razvilo aplikacijo, s katero si je mogoče na mobilnem telefonu ustvariti lastno denarnico in z njo plačevati izdelke in storitve ter mesečne položnice s kodo QR, in to brez posrednikov in provizij.

Aplikacija se od drugih razlikuje po tem, da ne temelji na plačilnih karticah, ampak na elektronskem denarju. Kot je dejal direktor podjetja Matjaž Čadež, je z mobilno denarnico mogoče poslovati že z 220 podjetji, med njimi so RTV Slovenija, Telekom, Gen I in Adriatic, na mesec pa naštejejo več deset tisoč elektronskih nakazil. Prihodnje leto naj bi tako plačevali tudi davke, med uporabniki pa ni starostnih omejitev.

Banke bodo vlagale v digitalizacijo
V NLB- ju bodo po besedah vodje digitalnega poslovanja Matjaža Mušiča za brezpapirno digitalizirano poslovanje v prihodnjih 5 letih namenili 35 milijonov evrov. Do sedaj so že uvedli mobilno poslovanje za fizične osebe, ki ga uporablja več kot 50 tisoč izmed skupno 700 tisoč komitentov, plačilni promet samo z mobilnimi telefoni pa uporablja tudi okoli 3 tisoč podjetij, ta številka pa vsak mesec zraste za nekaj 100 uporabnikov. Po novem letu načrtujejo še plačevanje s kodo QR na bankomatih za fizične osebe in možnost plačevanja z mobilnimi telefoni na postterminalih. Zaradi digitalizacije poslovanja, pa tudi ničelnih obrestnih mer, se bo število zaposlenih v NLB-ju v 5 letih znižalo za 20 odstotkov.

V SKB-ju bodo v kratkem postavili prenovljeno digitalizacijsko okolje. Uporabnikom bodo ponudili najvarnejše rešitve, ki bodo tudi enostavne za uporabo, uporabnik pa bo do njih prišel v nekaj minutah, če že ne sekundah, je dejal Miro Cepec, glavni operativni direktor SKB-ja. V banki se sicer ne bojijo konkurence na tem področju, saj so prepričani, da vse stranke ne bodo preklopile na digitalno poslovanje.

Kako daleč so z digitalizacijo trgovine?
Zavarovalnica Triglav se na digitalizacijo pripravlja s povezovanjem z zagonskimi podjetji. Najbolj ponosni so na aplikacijo "Drajv", ki spremlja način vožnje, najbolj varne voznike pa nagradi s 25-odstotnim popustom pri sklepanju avtomobilskih zavarovanj. Aplikacijo uporablja že čez 55 tisoč voznikov, najpogosteje na avtocestah in ob povratku iz službe, pojasnjuje Zoran Miloševič, izvršni direktor trženja in distribucije zavarovanj v največji zavarovalnici. Pri spletni prodaji zavarovanj pa najbolj izstopajo zavarovanja otrok in mladine, kjer dosegajo 50-odstotno rast.

In kako daleč so z digitalizacijo trgovine? Po besedah predsednice Trgovinske zbornice Mariče Lah 37 odstotkov imetnikov spleta poišče informacijo o določenem proizvodu na spletu, vendar pa se kasneje odloči za klasičen nakup v trgovini. Spletno trgovino uporablja le dober odstotek kupcev, v Evropi pa 5 odstotkov, največji spletni nakupovalci pa so predstavniki milenijske generacije. Ti ne zaupajo oglasnim reklamam, imajo malo časa, odraščali pa so s tehnologijami, kot so mobilni telefon, internet in družbena omrežja. Klasična trgovina sicer po oceni Lahove ne bo izumrla, saj imajo ljudje različnih starosti različne navade in potrebe ter različno odzivnost na nove tehnologije.

Digitalizacija prinaša tudi spremembe v zaposlovanju in izobraževanju. Ocenjuje se, da bo polovica sedanjih prvošolcev delala v poklicih, ki trenutno sploh še ne obstajajo. Med najbolj iskane poklice digitalne prihodnosti pa uvrščajo digitalne tržnike, skrbnike zbirk podatkov, strokovnjake za storitve v oblaku, upravljavce spletnih skupnosti in programske arhitekte.