Računsko sodišče je namreč v zadnji reviziji izvajanja javnega linijskega prevoza potnikov v medkrajevnem cestnem prometu ugotovilo, da so avtobusni prevozniki leta 2013 in 2014 potnikom obračunavali od 26 do 59 odstotkov dražje vozovnice, kot bi smeli. Odgovorno je ministrstvo za infrastrukturo, ki je določilo višjo in po mnenju računskega sodišča neveljavno tarifo, namesto da bi že leta 2011 uveljavilo novo, nižjo tarifo. Ker nepravilnosti niso odpravljene, potniki pa še zdaj plačujejo dražje vozovnice, je po oceni vrhovnih revizorjev odgovoren tudi sedanji minister Gašperšič. Od ministrstva zahtevajo, da v 90 dneh pripravi odzivno poročilo, če ukrepi za odpravo nepravilnosti ne bodo zadovoljivi, bo računsko sodišče predlagalo razrešitev ministra, je za Točko preloma dejal predsednik sodišča Tomaž Vesel.

36 avtobusnih prevoznikov naj bi po nekaterih ocenah na račun preplačanih vozovnic od leta 2010 neupravičeno zaslužilo okoli 100 milijonov evrov. Bodo morali ta denar vrniti? Robert Sever, direktor Združenja za promet pri GZS, pravi, da nikakor, saj koncesionarji gospodarsko javno službo izvajajo zgolj na podlagi pogodb in določil, ki jih določa koncendent, torej ministrstvo, zato se v tej zgodbi ne čutijo odgovorne. Ministrstvo se je na očitke računskega sodišča delno že odzvalo s pravnim mnenjem Inštituta za javno upravo pri Pravni fakulteti, ki ga je podpisal dr. Rajko Pirnat. Ta ocenjuje, da bi bila uveljavitev nove nižje tarife pri obračunavanju vozovnic, kot zahteva računsko sodišče, nedopusten poseg v obstoječa koncesijska razmerja, kar bi poslabšalo položaj prevoznikov. Nižjo tarifo bi torej lahko uveljavili le v novih koncesijskih pogodbah, a problem je, da ministrstvo doslej še ni objavilo javnih razpisov za sklenitev novih pogodb, pač pa zgolj podaljšuje stare pogodbe, opozarja predsednik računskega sodišča Vesel. Po mnenju dr. Pirnata pa bi bil z uveljavitvijo nižje tarife dodatno prizadet državni proračun, saj bi prevoznikom morali izplačati še več subvencij kot zdaj.

Prevozniki so predlani ustvarili 77,6 milijona evrov prihodkov. Kar 61 odstotkov prihodkov dobijo iz javnih virov - proračunov države in občin. Od ministrstva za infrastrukturo prejmejo 42,5 milijona evrov, od tega 23 milijonov evrov za subvencioniranje prevoza dijakov in študentov in 19,6 milijona neposrednih nadomestil, pri čemer 69 odstotkov koncesionarjev prejme najvišje možno nadomestilo. Največji kos pogače iz državnih subvencij in nadomestil si delita Arriva v lasti Deutsche Bahna (14 milijonov evrov) in Avrigo ter Izletnik Celje v lasti Darka Klariča (13 milijonov evrov).

Računsko sodišče še ugotavlja, da je javni linijski potniški promet, ki ga uporablja le 14 odstotkov potnikov, neučinkovit in zastarel, saj temelji na voznih redih iz leta 2003 in se ne prilagaja potrebam potnikov. S tako oceno se strinja tudi direktor LPP-ja Peter Horvat, ki priznava, da potniki na Primorskem, Štajerskem ali Dolenjskem ob koncu tedna izredno težko načrtujejo prevoz z avtobusi, saj so medkrajevne linije okrnjene ali pa jih sploh ni. Po njegovem mnenju je glavni problem, da javni prevoz potnikov ni prednostna naloga države, politike pa zanima le gradnja avtocest in obvoznic. Kot pravi Horvat, bi morali vsa razpoložljiva sredstva najprej nameniti posodobitvi železnic, ki so hrbtenica javnega prevoza, avtobusni prevozniki pa bi se morali temu prilagoditi.

Več o težavah v javnem linijskem prevozu potnikov in pri uvedbi enotne vozovnice si poglejte v oddaji Točka preloma z voditeljico Janjo Koren in gostom Bojanom Žlendrom iz Službe za trajnostno mobilnost in prometno politiko.

Andreja Lešnik in Janja Koren, Točka preloma