Za leto 2023 je vlada postavila rekordno porabo z rekordnim primanjkljajem, tudi na zalogo. Zdaj ugotavlja, da bodo ukrepi stali manj, vendar še vedno načrtuje kar 2,7-milijardni primanjkljaj oz. dobre štiri odstotke BDP-ja. Nemogoče ga je že letos spraviti na tri odstotke, kar še dopuščajo evropska fiskalna pravila.

"Letos primanjkljaj ne more biti pod tremi odstotki BDP-ja. Vsekakor pa je to v načrtu za prihodnje leto," pravi državna sekretarka na finančnem ministrstvu, odgovorna za proračun, Saša Jazbec. Prihodnje leto bo znova v ospredju fiskalna disciplina, izhodišče pa bo letošnje stanje. Majhna je verjetnost, da bi članice že letos dosegle kompromis o prenovi fiskalnih pravil, zato večina pričakuje, da bodo veljala stara, vendar prilagojena.

"Obstaja seveda verjetnost, da se bo v prihodnjem letu odprl postopek presežnega primanjkljaja za vse države, ki bodo v letu 2023 izkazovale primanjkljaj, ki bo presežen višji od treh odstotkov BDP-ja," še pravi Jazbec.

Slovenija je enkrat že prestala omenjeni postopek. Zato je treba že letos razumno znižati porabo brez napihovanja rezerve na zalogo. Ali bodo potrebni dodatni, blažilni ukrepi? Lahko to vlada stori še z enim rebalansom? Bolje to, kot da finančni trgi postavijo mejo.