V trenutnih razmerah mora po prepričanju fiskalnega sveta javnofinančna politika ohraniti "fleksibilnost za hitro delovanje, zagotoviti učinkovite ukrepe za omejevanje posledic draginje, a hkrati preprečiti, da bi povzročala dodatne inflacijske pritiske in ogrozila srednjeročno vzdržnost javnega dolga".

Predloga proračunov tako prinašata številne pomanjkljivosti in tveganja, opozarja fiskalni svet. Ta meni, da predvidene fiskalne spodbude, ki se kažejo predvsem v obliki nadaljnjega povečanja že visoke ravni investicij, v trenutnih razmerah in ob pričakovanih gospodarskih gibanjih niso potrebne oziroma primerne.

Javnofinančni primanjkljaj naj bi prihodnje leto po predlogu proračunov dosegel pet odstotkov BDP-ja, brez upoštevanja enkratnih dejavnikov pa 2,4 odstotka BDP-ja. Ta zadnji naj bi na podobni ravni vztrajal tudi v letu 2024, čeprav naj bi se primanjkljaj ob upoštevanju enkratnih dejavnikov znižal na 2,2 odstotka BDP-ja.

Javni dolg naj bi se do konca leta 2024 znižal na 70 odstotkov BDP-ja in bo tako ostal višji kot pred začetkom epidemije, tveganja za morebitno poslabšanje srednjeročne vzdržnosti dolga pa so po analizi fiskalnega sveta na podlagi predlaganih proračunskih dokumentov razmeroma omejena.

Predvidena rast tekočih izdatkov države dvakrat višja od dolgoletnega povprečja

Za leto 2023 velja izjemna negotovost in pričakovanje geopolitičnih tveganj za nadaljnje poslabšanje gospodarske rasti, kar zahteva fleksibilno ukrepanje. "Draginjski ukrepi morajo biti učinkoviti in stanja javnih financ ne smejo poslabšati trajno, zato je nujno, da so začasni ter v največji možni meri ciljno usmerjeni v pomoč najbolj ranljivim skupinam prebivalstva in najbolj izpostavljenim delom gospodarstva," so zapisali v fiskalnem svetu. To proračunski dokumenti predvidevajo.

Diskrecijski ukrepi naj bi medtem v prihodnjih letih stanje javnih financ poslabšali za okoli dva odstotka BDP-ja na leto in delujejo tako na strani prihodkov kot odhodkov. Predvidena rast tekočih izdatkov države v prihodnjih dveh letih je pri okoli šestih odstotkih na leto, kar je približno dvakrat več od dolgoletnega povprečja, tveganja za še višjo rast pa precejšnja, predvsem na področju plač v javnem sektorju.

Naložbe načrtovane v rekordno velikem obsegu

V prihodnjem letu naj bi tako ob 3,31 milijarde evrov predvidenega primanjkljaja enkratni dejavniki zaradi draginje in covida-19 predstavljali 1,86 milijarde evrov, tako da bo preostali del primanjkljaja, ki vsebuje diskrecijske ukrepe, z 1,45 milijarde evrov skoraj na ravni tistega iz 2020, kar je bistveno slabše kot pred koronsko krizo. V letu 2024 naj bi se proračunski primanjkljaj brez enkratnih dejavnikov povečal na 1,69 milijarde evrov in bi predstavljal skoraj celotno vrednost primanjkljaja.

Investicije so medtem v proračunskih dokumentih načrtovane v rekordno velikem obsegu, tudi zaradi sovpadanja več evropskih finančnih mehanizmov, a po oceni fiskalnega sveta ne bodo uresničene v celoti. Usmeritev v naložbe je smiselna, če te naslavljajo tveganja, ki jim bo v prihodnje izpostavljeno gospodarstvo, in lahko vplivajo na rast gospodarskega potenciala ter na vzdržnost javnih financ, navaja svet. K povečanju transparentnosti in zanesljivosti proračunskih načrtov bi lahko po oceni fiskalnega sveta tako pomembno prispevalo tudi izboljšanje sistema načrtovanja investicij.