Gospodarstvo in vlade niso izkoristili predkoronske konjunkture, Slovenija v primerjavi z EU-jem nazaduje po deležu visokotehnološkega izvoza. "Če pogledate, kaj se je dogajalo v obdobju gospodarske rasti – slovenska podjetja so imela eno najnižjih investicijskih stopenj v državah EU-ja. In to ni povezano z dostopom do virov, viri so," je za Radio Slovenija povedala Polona Domadenik, sokoordinatorka Akcijskega načrta za višjo rast produktivnosti, ki ga je ministrstvo za gospodarstvo že lani naročilo pri Združenju Manager.

Prst je usmerjen zlasti v velika podjetja. Odgovornost njihovih vodstev je, da organizirajo procese dela in skrbijo za izobraževanje zaposlenih. "Dajte vlagati v zaposlene. Tukaj nam gre res izjemno slabo," je delodajalce pozvala Polona Domadenik, ki predava na Ekonomski fakulteti v Ljubljani.

Med mehkimi dejavniki produktivnosti je nujno izboljšati korporativno upravljanje ne samo javnih, tudi zasebnih podjetij, skrajšati prehod s študija na delo in uvesti dualni izobraževalni sistem, na kar gospodarstvo že dolgo opozarja. Slovenija ima težave tudi z meritokracijo. "Veliko več pozornosti je namenjeno senioriteti, tudi na neki način povezavam, kot pa temu, kaj človek zna. Mladi ljudje se tudi pritožujejo, da v podjetjih preprosto ne dobijo izzivov," opozarja Domadenikova.

Kaj lahko stori država?

Kaj naj izboljša vlada, v kaj naj vloži denar, zlasti prihajajoči iz Evrope? Recept je jasen: infrastruktura, zdravstvo, izobraževanje, znanje – v tem smislu je treba še veliko vložiti v raziskovalno infrastrukturo. "Takojšnji dvig izdatkov za raziskave na odstotek BDP-ja. Tukaj dejansko je naša trenutna raven polovico nižja," je prepričana profesorica ljubljanske ekonomske fakultete.

V pisanje akcijskega načrta za povečanje produktivnosti, ki predlaga tudi konkretne rešitve v pravnem in političnem sistemu, je bilo vključenih okoli 40 strokovnjakov. Dokument je bil naročen pred epidemijo. Konkretni recepti iz njega bodo zdaj stvar diskusije.