Na Fursu navajajo, da davčna zakonodaja že zdaj predvideva določene ugodnosti poslovnim subjektom, če imajo ti težave pri plačevanju davčnih obveznosti.

Poslovni subjekti, ki imajo težave pri plačevanju davkov, lahko po obstoječi zakonodaji zaprosijo za plačilo davka v največ 24 mesečnih obrokih ali odlog za obdobje 24 mesecev v primeru hujše gospodarske škode.

Furs v tem primeru ugotavlja merila za nastanek hujše gospodarske škode. Med temi so v finančni upravi navedli primer, ko je zavezanec trajneje nelikviden ali je izgubil sposobnost pridobivanja prihodkov iz razlogov, na katere ni mogel vplivati in mu zato grozi hujša gospodarska škoda, z odlogom oz. obročnim plačilom davka pa bi škodo lahko preprečil.

Druga možnost za plačilo davka v največ 24 mesečnih obrokih ali odlog plačila za največ 24 mesecev je, ko poslovni subjekt predloži ustrezno zavarovanje. V tem primeru Furs ne ugotavlja meril za nastanek hujše gospodarske škode, morajo pa podjetja predložiti ustrezen instrument zavarovanja ali dovoliti vknjižbo zastavne pravice v ustrezen register.

Srednja in velika podjetja lahko zaprosijo tudi za obročno plačilo davka v primeru preventivnega finančnega prestrukturiranja ali poenostavljene prisilne poravnave, in to za plačilo v največ 60 mesečnih obrokih. Pri tem Furs ne ugotavlja meril za nastanek hujše gospodarske škode, predložiti pa je treba pravnomočni sklep o potrjenem sporazumu o finančnem prestrukturiranju ali sklep o potrjeni poenostavljeni prisilni poravnavi.

Obrazci in dodatne informacije ter zahteve za koriščenje teh možnosti so na voljo na spletni strani Fursa, kjer pa opozarjajo, da sta odlog in obročno plačilo mogoča za plačilo poračuna na podlagi letnega davčnega obračuna, obračuna davka na dodano vrednost in inšpekcijske odločbe, ne pa za akontacije davka, davčni odtegljaj ali prispevke za socialno varnost.

Četrta možnost za podjetja pa je zahteva za spremembo višine mesečnega ali trimesečnega obroka akontacije davka zaradi znižanja davčne osnove v tekočem letu glede na preteklo obdobje, za kar je razlog nižji pričakovani poslovni rezultat tekočega leta.

Davčni zavezanec zahtevo za znižanje akontacije davčne obveznosti predloži kot vlogo, ki jo vloži prek sistema eDavki. Kot prilogo k vlogi mora priložiti davčni obračun za tekoče obdobje do vložitve vloge, v katerem izkaže dejanske prihodke in odhodke do oddaje vloge, ter ob tem podati oceno višine davčne osnove za tekoče leto. K njej mora priložiti tudi opis konkretnih razlogov za takšno predvideno znižanje davčne osnove in priložiti podatke, ki dokazujejo, da bo davčna osnova za tekoče obdobje nižja, kot je bila njegova davčna osnova v preteklem letu.

Med temi informacijami v okviru dogajanja glede novega koronavirusa na Fursu navajajo npr. konkretne podatke o preklicanih ali zmanjšanih naročilih, vključno z navedbo konkretnih transakcij in poslovnih partnerjev, in podatke o zmanjšanju proizvodnje ali o zmanjšanju rezervacij nočitev v primerljivem obdobju.