![Boeing, ki je ta teden končno v nebo poslal novo letalo Dreamliner, je v bil petek na negativni strani tečajnice, saj so delnice padle za skoraj dva odstotka. Foto: Reuters](https://img.rtvcdn.si/upload/Gospodarstvo/boeing_4.jpg)
![Visa](https://img.rtvcdn.si/upload/zabava/visa.jpg)
![Evri](https://img.rtvcdn.si/_up/upload/2009/09/30/64627184_evri.jpg)
Predsednik Zveznih rezerv Ben Bernanke, ki ga je revija Time razglasila za osebnost leta 2009, ima črn scenarij iz 30. let prejšnjega stoletja nenehno pred očmi, zato bo obresti raje predolgo pustil rekordno nizke, kot da bi jih prehitro začel dvigovati. Že od lanskega decembra je ključna obrestna mera, po kateri si banke med seboj čez noč posojajo denar, med 0 in 0,25 odstotka in prav mogoče je, da bo še eno leto tako oziroma vsaj toliko časa, dokler Fed ne bo povsem prepričan, da ameriško gospodarstvo res okreva.
Nizke obresti zakuhale nepremičninsko krizo
To je sporočilo ameriške centralne banke po zadnjem letošnjem zasedanju. Poceni denar bo torej še dolgo pomagal potrošnikom pri plačevanju kreditov in podjetjem pri financiranju projektov oziroma odplačevanju dolgov. Toda ničelne obresti pomenijo kar nekaj tveganja, v prvi vrsti nevarnost inflacije, slabljenje ameriške valute in prevelik razcvet delniških trgov delnic, kovin, plemenitih kovin in nenazadnje tudi nepremičninskega trga. Večina je prepričana, da je Fed naredil napako, ko je od junija 2003 do junija 2004 obresti držal pri le enem odstotku, kar je še bolj pregrelo vroči nepremičninski trg, ki je nato doživel zlom in zakuhal trenutno gospodarsko krizo.
Nasdaq še navzgor, Dow Jones ne
Letošnji vzpon delnic na največjih svetovnih trgih je v veliki meri povezan prav z rekordno nizkimi obrestnimi merami. Tudi v zadnjih dnevih leta še ni videti želje po popravku, ki ga nekateri pričakujejo že od poletja. V petek je v New Yorku blestel tehnološki sektor, potem ko sta vplivni podjetji Oracle in Research In Motion sporočili spodbudne četrtletne rezultate. Indeks Nasdaq se je povzpel za več kot odstotek, medtem ko je elitni Dow Jones (10.328 točk) pridobil petino odstotka. V vsem tednu pa je zdrsnil za 1,3 odstotka. Vzrok, da se je Dow nekoliko odmaknil od letošnjega vrha, je krepitev dolarja, ki je opazna že ves december. Za evro je treba plačati le še 1,4337 dolarja.
Dow Jones | 10.328 |
Nasdaq | 2.211 |
DAX30 | 5.831 |
FTSE100 | 5.196 |
FTSEurofirst 300 | 1.013 |
Nikkei | 10.142 |
EUR/USD | 1,434 |
USD/JPY | 90,46 |
EUR/CHF | 1,4937 |
Lahka nafta | 73,3 USD |
Zlato | 1.113 USD |
Euribor, 6-mesečni | 0,995 % |
Nafta navzgor, zlato ni več vroče
Beg vlagateljev v dolar je bil ob koncu tedna povezan tudi z geopolitičnimi napetostmi na Bližnjem vzhodu oziroma med velikima izvoznicama Iranom in Irakom. Seveda je to vplivalo tudi na rast nafte. Ameriška lahka nafta se je skorajda dotaknila 75 dolarjev, vendar so se razmere nato malce umirile in zadnja cena lahke nafte je bila 73,3 dolarja. Članice držav Opeca se bodo še zadnjič letos sestale v torek, vendar ni pričakovati, da bi spreminjale kvote za črpanje nafte. Zlato, ki je bilo letos izredno vroča naložba, v zadnjih dneh zaradi močnejšega dolarja izgublja. Od rekordnih 1.220 dolarjev je zdaj zlato oddaljeno že več kot sto dolarjev.
Nobenega strahu pred borznimi zlomi
V zahodni Evropi je bil zadnji teden rahlo pozitiven, vlagatelji pa so precej pozornosti posvečali finančnim delnicam in ugibanjem, kdaj bodo morale banke zaradi zahtev Basla prilagoditi svojo kapitalsko ustreznost. Zadnje dneve leta spremlja nizek promet, vsak padec delnic pa vlagatelji izkoristijo za nove nakupe. V petek je razveselilo poročilo münchenskega inštituta Ifo, ki kaže, da so nemški poslovneži najbolj optimistični po juliju 2008, na drugi strani pa vodilni francoski menedžerji zadnji mesec niso pokazali takega optimizma. Zanimivo je, da je v Frankfurtu indeks volatilnosti padel na 15-mesečno dno, kar pomeni, da so vlagatelji pripravljeni tvegati kot že od lanskega septembra ne. Očitno delniških trgov niso streznili niti taki dogodki, kot je bil skorajšen bankrot Dubaja in Grčije ...
Aerodrom padel za skoraj 10 odstotkov
V Ljubljani seveda streznitev ni potrebna, saj vlagatelji niso v oblakih. Slovenski borzni indeks (4.046 točk) se je sicer v petek zvišal za tri četrtine odstotka, toda zaradi padanja v prvi polovici tedna je SBI20 na tedenski ravni izgubil pol odstotka. Največ, skoraj deset odstotkov, so izgubile Aerodromove delnice. Za dobrih pet odstotkov cenejša je Luka, Petrolove delnice pa so v zadnjem tednu padle za skoraj tri odstotke. Največja tedenska rast enotnega tečaja je uspela Mercatorju (+2,6 odstotka). Malodušju na našem trgu ni videti konca. Podjetja z objavami rezultatov niso prepričala, prav tako ne z načrti za leto 2010.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje