Spremembe na trgu dela in vedno večje pojavljanje prekarnosti je eden večjih problemov sodobne družbe 21. stoletja. Štirje dejavniki trg dela korenito spreminjajo, in sicer globalizacija, podnebne in demografske spremembe ter tehnološki razvoj in avtomatizacija, ki jo prinaša. Spremembe prinašajo veliko priložnosti, a hkrati tudi izzive. Bodo spremembe gibalo našega razvoja ali pa bodo nove oblike dela in neustrezen odziv nanje, vodilo v zmanjšanje socialnih in ekonomskih pravic posameznika ter družbene blaginje?

Slovenski trg dela se spoprijema s številnimi težavami, in sicer s prenizkimi plačili, predolgimi delovniki, slabimi delovnimi razmerami, novimi oblikami dela, ki ne zagotavljajo socialne varnosti, in pomenijo vse težje usklajevanje poklicnega in družinskega življenja. Na okrogli mizi v okviru dnevov medgeneracijskega sodelovanja na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani so razpravljavci poskušali zaobjeti bistvo problema.

Prekarnost je treba postaviti v širši kontekst trajnostnega družbenega razvoja prihodnosti, je v uvodu poudaril Črt Poglajen, direktor Inštituta za študije prekariata. "Vlada kot ključne tri vrednote za prihodnost izpostavlja skupno dobro, socialno dojemljivo in solidarno družbo ter gospodarstvu naklonjeno okolje, gospodarska zbornica (GZS) ključne prioritete vidi v partnerstvu, ugledu, družbeni odgovornosti, zadovoljstvu in pozitivni klimi, na Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) pa poudarjajo dostojno delo, solidarnost in socialno pravičnost," je navedel in dodal, da v družbi, kjer je "prekarnost razraščena", nobena od teh vrednot ne more priti do izraza.

Najbolj na udaru prekarnosti so po besedah Poglajena starejši in mladi, saj je kar 75 odstotkov mladih v prekarnih delovnih razmerjih. "To pa prinaša podaljšano odvisnost od staršev in zapoznelo osamosvojitev mladih, nezmožnost oblikovanja družine, med mladimi se še pred 30. letom pojavlja izgorelost, kar je katastrofa," je dodal. A mladim ostane vsaj upanje na lepšo prihodnost. "Ljudje po 50. letu, ki so v prekarnih oblikah zaposlitve, upanja skoraj nimajo več," je sklenil.

Odgovora na vprašanje, kako se kot družba spoprijeti s prekarnostjo sta po njegovih besedah dva, in sicer sankcije države prek inšpektorata za delo, pa tudi prek "pozitivnih sankcij" civilne družbe, stroke in države. "Spodbujati bi morali družbeno odgovorno vodenje podjetij in neprekarno zaposlovanje," je sklenil.

Prostovoljno v "hotelu mama"?

Da je trg dela izredno neprijazen do mladih, je dejala tudi predsednica Mladinskega sveta Slovenije Anja Fortuna. "Zmeraj se govori, da mladi ostajajo v hotelu mama, ker je tako lažje, ker je lepo, ker imajo oprane cunje, a v resnici je vse skupaj rezultat trenutnega trga dela, ki mladim delu navkljub ne daje možnosti, da bi zaživeli samostojno," je opozorila. Problem mladih, ki delajo, pa so vseeno pod pragom revščine, gre za t. i. zaposlene revne, je problem še posebej v espejevskih prekarnih oblikah zaposlitve, je sklenila.

Kaj prekariat sploh je?

Dejstvo je, da se v Sloveniji o prekariatu zelo veliko govori, a res je tudi, da sploh še ni dorečeno, kaj prekariat sploh je. "Leta in leta se vrtimo v krogu, vsak govori o prekariatu, ne da bi drug drugega slišali, kaj to sploh je," pa je za omizjem opozorila Tatjana Čerin z GZS-ja.

Kako GZS vidi prekariat oz. netipične oblike dela? "O prekariatu lahko govorimo samo takrat, ko se netipične oblike dela uporabljajo nezakonito, ko obstajajo elementi delovnega razmerja, pa se vseeno ne sklene," je pojasnila in dodala, da tudi zakonite uporabe netipičnih oblik dela lahko povzročijo velike negativne posledice za prihodnost. Npr. samozaposleni espeji (samostojni podjetnik – s. p., op. a.) si plačujejo minimalne prispevke, kaj bo z njihovimi pokojninami, se je vprašala.

Na Inštitutu za študije prekariata so natančno določili, katera merila neko delo uvrščajo v prekariat, ki ga je treba ločiti od drugih netipičnih vrst zaposlitve, svobodnjaštva in dela na črno. "V prekarnost spada vsekakor espejevstvo, agencijsko delo, delo za določen čas, sploh če človek dela tri mesece za določen čas, pa še enkrat tri mesece, pa še enkrat, to je zelo prekariziran način dela, tudi delo za skrajšan delovni čas, čeprav je to včasih pravica, velikokrat pa se zlorablja proti delavčevi volji," je naštel Poglajen in zavrnil tezo Čerinove, da kršenje zakonodaje in prekarnost sovpadata, saj je veliko legalnih oblik dela prekarnih.

Robotizirana prihodnost

Nove tehnologije po besedah Čerinove prodirajo na trg, prihodnost bo robotizirana, priložnosti za delo, ko bo samo en odjemalec dela, bo vse manj in vse več bo zaposlitev, kjer bo odjemalcev dela veliko, sploh v storitvenem sektorju gospodarstva. "Če pogledamo številke za leto 2018, prav nič ne odstopamo od evropskega povprečja – EU povprečje 15,5 odstotka, Slovenija 14 odstotkov samozaposlenih. Slovenija niti približno ni evropska država, kjer bi bilo na trgu dela vse narobe," je opozorila.

Raziskava Eurofounda kaže, da je v Sloveniji na vprašanje 61 odstotkov samozaposlenih odgovorilo, da gre za osebno odločitev, da nimajo druge možnosti 17 odstotkov, 16 odstotkov pa je reklo, da gre za kombinacijo obeh. Ne gre pozabiti, da fleksibilne oblike dela še posebej mladim pa tudi drugim velikokrat ustrezajo. "Storitve lahko ponujajo različnim odjemalcem, imajo svoj način dela, nad njimi ni šefa, so sami na svojem, delovne obveznosti si prosto razporejajo," je naštela.

Ne sme pa se pozabiti niti na ekonomski motiv, da se samozaposleni lahko prijavijo na najnižjo možno zavarovalno osnovo in da je njihov izkoristek neto prihodka lahko zelo ugoden. "Za delodajalce je daleč najcenejše delo prek espejev, po pogodbi se plača dogovorjena cena, vse obveznosti do javnih blagajn pa mora samozaposleni poravnati sam," je poudarila.

Večji problem pomanjkanje kadrov?

Slovenija je po njenih besedah še pred veliko bolj resnimi izzivi, v gospodarstvu že omenjajo, da postaja resen problem dobiti kompetenten kader, delodajalci imajo s tem že resne probleme. Slovenija je vedno bolj starajoča se družba, večji problem za delodajalce je kompetentne ljudi pridobivati, kot vsake tri mesece fleksibilno zaposlene ljudi menjavati, je sklenila Čerinova.

Delu je treba vrniti čast

V imenu starejših je spregovoril predsednik društva upokojencev Boris Janez Pregat. "Na trg dela sem stopil pred 60 leti, takrat takšnih debat ni bilo, ne glede na to, kam si šel v službo, bodisi za stalno, začasno ali kakorkoli, je vedno šlo za redno obliko dela," je dejal.

Problem po njegovih besedah je, da izraz prekarno delo sploh uporabljamo. "Nekdo si je izraz izmislil zato, da bo potem lahko rekel, saj si vedel, kaj to pomeni, vzel si delo, pri katerem nimaš nobenih pravic," je poudaril Pregat in dodal, da je treba delu vrniti čast. "Delodajalca delavec, ki dela prek espeja, stane 1.000 evrov, a temu delavcu nič ne ostane, to je goli minimalec, kaj bo z njim čez 30 oz. 40 let?" se je vprašal.

"Veliko delodajalcev reče, takoj dobiš delo, samo espe odpri. Že novačenje delavcev na takšen način je po mojem kaznivo dejanje, tega ne bi smeli početi," je navedel in izpostavil primer gradbeništva, kjer močno primanjkuje delavcev. Agencijsko delo novači in izkorišča delavce iz tujine, tudi to bi bilo treba pogledati pobližje, je opozoril.

Posledično v šolstvu in zdravstvu po njegovih besedah zmanjkuje denarja, ker od espejev, ki vsi vplačujejo minimalne prispevke v javno blagajno, ne pride toliko sredstev, kot bi jih bilo, če bi bili normalno zaposleni z normalno plačo. "Reči bi morali, pri nas prekariata ne bo, saj bodo iz vseh oblik dela izhajale enake pravice in bodo plačani prispevki," je sklenil.