Naftni trg je prvi občutil posledice katastrofalnega orkana, saj je ta najbolj prizadel države ob Mehiškem zalivu, kjer dnevno proizvedejo desetino ameriških potreb po nafti, do katastrofe pa je prišlo tudi v času, ko se svet spopada z visokimi cenami nafte, ki so se v letu in pol kar podvojile.

Naftne rezerve umirjajo trg
Prvi šok po orkanu je ceno dvignil na skoraj 71 dolarjev za sodček nafte, da bi umiril razmere na trgu, pa je ameriški predsednik George Bush sprostil zaloge iz zveznih strateških naftnih rezerv, ki so bile že pred orkanom rekordno nizke.

Vendar pa imajo ZDA svoje rezerve samo v surovi nafti, ki jo je potrebno še predelati, kar pa ob ustavljeni proizvodnji v prizadetih državah predstavlja novo težavo.

Pred orkanom so namreč na mreži naftnih ploščadih, rafinerij in naftovodov v tem delu ZDA ustavili 91 odstotkov proizvodnje nafte in 83 odstotkov proizvodnje zemeljskega plina, oblasti pa še ocenjujejo nastalo škodo na infrastrukturi.

ZDA so zato za pomoč zaprosile tudi Mednarodno agencijo za energijo (IEA), ki ima rezerve tudi v bencinu, ki ga bodo lahko ZDA takoj poslale na trg.

Po predvidevanjih IEA-ja bi lahko nekatere rafinerije na jugu ZDA v tednu ali dveh znova začele proizvodnjo, medtem ko naj bi druga naftna infrastruktura za to potrebovala nekaj mesecev.

Pri tem veseli dejstvo, da je velik naftni terminal (Louisiana Offshore Oil Port) na morju v bližini New Orleansa ostal nepoškodovan, saj tam dnevno pretovorijo milijon sodčkov nafte, kar je več kot sedem odstotkov vsega ameriškega uvoza tuje nafte, terminal pa je tudi edini v Mehiškem zalivu, ki lahko sprejme največje tankerje.

Izredni ukrepi oblasti
Da bi olajšale oskrbo z nafto, so ZDA poleg sprostitve naftnih rezerv sprejele še vrsto ukrepov. Tako so dovolile uvoz tuje nafte, ki je slabše kvalitete in ne dosega ameriških standardov glede varovanja okolja.

V Louisiani, Alabami in Misisipiju so dovolili uporabo dizelskega goriva, ki ni obdavčeno, saj je namenjeno za traktorje, šolske avtobuse in vladna vozila. Tujim ladjam so tudi dovolili prevoz ljudi in blaga med posameznimi pristanišči v ZDA, kar so lahko prej opravljale samo ladje, ki so v ameriški lasti in imajo ameriško posadko.

Bojazen pred recesijo
Ob vsem tem se mnogi bojijo, da bi v ZDA prvič po naftni krizi v začetku 70. let prišlo do dolgih vrst na bencinskih črpalkah, kar bi po mnenju ekonomistov imelo večji negativni vpliv na zaupanje ameriških potrošnikov kot pa samo visoke cene bencina.

Prestrašeni in manj zapravljivi potrošniki bi lahko največjo gospodarsko silo na svetu pahnili v recesijo, saj ameriško gospodarstvo temelji prav na zasebni porabi sicer močno zadolženih državljanov.

Še posebej bodo visoke cene nafte prizadele revni sloj prebivalstva, ki za nafto in plin nameni več kot 11 odstotkov svojih prihodkov, medtem ko bogati Američani za to namenijo le 2,4 odstotka svojih prihodkov.