Na to temo sta se na skupni seji sestala dva odbora DZ-ja, za infrastrukturo in za gospodarstvo, in sicer na pobudo poslancev ZL-ja. Ti so namreč mnenja, da vlada z gradnjo namerno zavlačuje, s čimer naj bi omogočala hkratno tiho privatizacijo Luke Koper ter razkosavanje pristaniških dejavnosti z javno-zasebnimi partnerstvi in pristaniškimi koncesijami. Poslanci so zagrizli tudi v vprašanje težav Luke zaradi zasičenosti tirov. Razprava je trajala pet ur, na koncu pa predlogi sklepov ZL-ja niso dobili zadostne podpore.

Gradnja skozi zasebno projektno podjetje
Skrbi ZL-ja je že na začetku zavrnil minister za infrastrukturo Peter Gašperšič. Ponovil je, da je drugi tir nujen in da si vlada zanj močno prizadeva. Za izvedbo projekta se je odločila ustanoviti projektno podjetje, ki bo prek dokapitalizacije prešlo v večinsko zasebno lastništvo. Projekt namreč zaradi omejitev z lani sprejetim fiskalnim pravilom ni izvedljiv z dodatnim zadolževanjem države, zadolževanje podjetja v večinski zasebni lasti pa se ne bo štelo v javni dolg.

Projektno podjetje bo prek koncesije zgrajeno infrastrukturo tudi upravljalo, po izteku koncesije pa bo infrastruktura ostala v lasti države. Strahovi o privatizaciji drugega tira so tako po ministrovih besedah odveč, kot zatrjuje, se vlada z načrti tudi ne dotika privatizacije Luke Koper. Ta bo še naprej ostala enovito podjetje in izvajala naloge skladno s koncesijsko pogodbo. Ob tem Gašperšič poudarja, da rast pretovora v Luki tudi po dograditvi drugega tira ne bo zagotovljena sama po sebi, potrebna bo tudi cela vrsta drugih novosti.

Kdo bo dal denar
Kljub Gašperšičevim pojasnilom pa so poslanci od vlade glede projekta gradnje drugega tira želeli jasnejše odgovore in odločnejše korake, predvsem v zvezi z načinom financiranja, ki naj bo dokončno izdelano in predvsem življenjsko. Nekateri so medtem podvomili, da interes kakšnega od zasebnih vlagateljev za sodelovanje pri projektu sploh obstaja. "Če do zdaj še nismo dobili zasebnega vlagatelja za drugi tir, je to jasen signal, da ga ni. Čas je, da se začnemo pogovarjati o realnih finančnih konstrukcijah," je dejal poslanec SD-ja Janko Veber.

Veber sicer meni, da sam projekt ni tako zapleten in nemogoč. Blizu mu je dogovor o gradnji drugega tira s katero od sosednjih držav, denimo Madžarsko, ki je interes za sodelovanje že izkazala, prepričan je tudi, da bi se takšnemu projektu pridružile tudi druge države.

"Če k projektu, vrednemu okoli milijarde evrov, pristopi država in da za 300 milijonov evrov garancij, Madžarska k temu pristavi za 400 milijonov evrov garancij in če dodamo še okoli 300 milijonov evrov nepovratnih sredstev EU-ja, je finančna konstrukcija zaprta," je poudaril Veber, prepričan, da bi državi kljub omejitvam uspelo upravičiti zadolževanje za gospodarsko rast.

ZL: Denar le iz javnih sredstev
Da mora država zagotoviti financiranje za projekt, meni tudi poslanec ZL-ja Matej T. Vatovec, prepričan, da je financiranje iz javnih sredstev edina smiselna ureditev. Za državno financiranje drugega tira se zavzema tudi Franc Breznik (SDS), ki pa se ne bi na novo zadolževal, temveč bi pospešil privatizacijo. "Država lahko denar zagotovi z eno dobro privatizacijo," je poudaril in, očitno nezadovoljen s storitvami državnega telekoma, večkrat izpostavil prodajo Telekoma Slovenije.

Da drugi tir ni popolna rešitev za Luko Koper, je medtem poudaril Ljubo Žnidar (SDS) in izpostavil nujnost sanacije vseh ozkih grl. "Treba je gledati celoten peti koridor proti severu, ne pa napihovati drugega tira, ki sam po sebi ni rešitev, je le del rešitve," je strasti poslancev miril Žnidar.

Uroš Prikl (DeSUS) je medtem pozval, naj se pohiti z revizijo projekta, ki jo Gašperšič pričakuje na začetku poletja. Če se bo izkazalo, da je projekt z določenimi poenostavitvami dejansko mogoče zgraditi z manj sredstvi, tako minister, bo potrebna sprememba projektne dokumentacije in gradbenega dovoljenja, ki ga Gašperšič sicer pričakuje do konca marca. "Toda to bodo tehnikalije," je dejal minister, prepričan, da se projekt zaradi tega ne bo zavlekel.

Razlogi za zaostanke na železnicah
Medtem ko se je večji del razprave poslancev vrtel okoli drugega tira, pa je prvi del seje odborov, ko so do besede prišli povabljeni na seji, minil v senci zadnjih težav Luke zaradi zasičenosti zmogljivosti na slovenskem železniškem omrežju. Razprava, v kateri so poleg Gašperšiča sodelovali prvi mož in sindikalisti Luke Koper, prvi mož Slovenskih železnic ter predstavnik pristaniških špediterjev, se je vrtela predvsem o odgovornosti za nastale težave na tirih in medsebojnem obtoževanju.

V zvezi s tem sta odbora tudi sklenila infrastrukturnemu ministrstvu predlagati, da v 30 dneh pridobi poročilo Slovenskih železnic o razlogih za zaostanke na železniškem omrežju in ukrepih za odpravo teh zaostankov.
Video: Posnetek skupne seje v celoti (dva dela)