Lanske napovedi, da bo Telekom prodan februarja, se ne bodo uresničile, saj bodo zavezujoče ponudbe morda oddane šele marca ali pozneje. Če je vlada 2013 ob sestavljanju seznama podjetij za prodajo mislila, da bo prodajni postopek Telekoma hiter in brez težav, tako rekoč zgleden, se je zmotila. Kdor koli bi prevzel celoten Telekom za dobro milijardo evrov, bi bil soočen s tožbami, ki znašajo vsaj četrtino tega zneska: dobrih 260 milijonov.

Odškodninski zahtevki so sicer pogosto vprašljivo visoki, za njimi pa je glavni očitek, da Telekom zlorablja prevladujoč položaj na trgu in ovira konkurenco. V primeru Itak Džabest je Telekom dosegel poravnavo s Simobilom, ta je pred leti vložil zahtevek za 286 milijonov. Telekom se je tako še pred privatizacijo v pripravi terena za novega lastnika znebil največjega bremena. A druge tožbe visijo.

T2 kljub končani pravnomočni sodbi v korist Telekoma obnavlja postopek pred sodiščem, v katerem zahteva 130 milijonov evrov. Tušmobil toži v dveh ločenih postopkih v vrednosti 114 milijonov evrov. Večja tožnika sta tudi Akton in Sky-net. Po ugotovitvah v najnovejši pravnomočni odločbi Agencije za varstvo konkurence je Telekom v položaju, ko bi lahko znova kršil pravila konkurence, kot jih je med letoma 2002 in 2005 - takrat je naročnikom, ki so kupovali širokopasovni internetni dostop ADSL, vezano in brez potrebe prodajal še telefonski priključek ISDN.

Čeprav zaradi zastaranja agencija Telekoma v tem primeru ne more finančno kaznovati, pa oškodovanci na pobudo revije Monitor od Telekoma zahtevajo povračilo škode, v nasprotnem primeru napovedujejo tožbe do konca aprila. AVK proti Telekomu sicer vodi še dva upravna in prekrškovna postopka. A tudi če v njih čez leta uspe, finančne posledice za našega največjega operaterja ne bodo katastrofalne.

Potencialni kupci Telekoma se vseeno obotavljajo, tožbe jemljejo kot veliko tveganje, morda kot izgovor za nižanje cene. A to, kakšna je primerna cena za Telekom, bo po oddaji zavezujočih ponudb SDH-ju povedal tudi mednarodni cenilec.