Minister Klemen Boštjančič je poudaril, da na izzive ne moremo odgovarjati samo z javnofinančnimi sredstvi, ker jih je premalo. "Zadnja tri leta je večji del zahodnega sveta živel v oblaku, da so sredstva neomejena," je ponazoril in dodal: "To, da se vračajo fiskalna pravila, me veseli, saj je ne najbolj usmerjena pomoč na posamezne segmente pustila posledice, tudi v zavesti ljudi."

Vlada po njegovih besedah ne more odgovoriti na vse potrebe vseh podsistemov, mora pa zagotoviti infrastrukturo, tudi na energetskem področju. Okrcal je nekatere ministrske kolege, ki za nekatere projekte preveč računajo na javni denar: "Če obstaja interes na trgu, da se najde sodelovanje med javnimi in zasebnimi sredstvi, je to pot, ki jo kot finančni minister vidim."

Nekateri ministri se bodo tako po njegovem mnenju morali kmalu spoprijeti z realnostjo, saj je treba pripraviti proračuna za leti 2024 in 2025, kar bo nekatere resorje bolelo. "To pomeni zapreti usta kolegom ministrom, ki v to ne verjamejo in ves čas računajo na javna sredstva," je ponazoril. "Sredstva so, treba jih je pravilno plasirati. Javna sredstva so omejena, za projekte je treba aktivirati sredstva bank in depozite gospodinjstev," je pojasnil.

Banke v odlični kondiciji, a se odločitve ne sprejemajo dovolj hitro

Slovenski kapitalski trg je med tremi najslabše razvitimi v EU-ju, je dejal minister. Na to je opozoril tudi predsednik uprave NLB-ja Blaž Brodnjak, sicer predsednik nadzornega sveta Združenja bank Slovenije, ki organizira bančno konferenco. Zakaj govorimo o višini obrestnih mer za komitente, ne pogovarjamo pa se o tem, zakaj nismo razvili kapitalskega trga, je vprašal. Sedanje kreditne razmere je opisal kot vrnitev v normalnost, saj razmere v zadnjih letih niso bile vzdržne.

Denar tako po njegovih besedah ni težava, tudi finančnega premoženja je v Sloveniji dovolj, da bi ga lahko usmerili v investicije. A ker se ne premaknemo dovolj hitro in ne znamo sprejemati odločitev, projektov po Brodnjakovih opozorilih ni dovolj ali pa ti niso tako daleč, da bi jih lahko banke financirale. Država in tudi deli civilne družbe se bodo morali preprosto odločiti, ali bodo dovoljevali velike energetske in druge infrastrukturne investicije. "Ni energetskega prehoda brez energetskih projektov (...) Ne more neka obskurna skupina ljudi blokirati razvoja," je opozoril prvi mož NLB-ja. Glede drugega bloka krške jedrske elektrarne je vlado pozval, naj jasno pove, ali je za nadaljevanje rabe jedrske energije. Če ni, pa naj pove, kaj bomo v Sloveniji izdelovali in kako bomo potem živeli. "Če se želimo pogovarjati o razvoju družbe, je treba sprejeti zahtevne odločitve," je bil jasen.

"Slovenske banke so zgodovinsko v najboljši kondiciji. Imamo izjemno priložnost, da izzive naslovimo hitro, učinkovito in konstruktivno," je dejal. Biti moramo "družba odgovornosti in sprejeti zahtevne odločitve", je dodal in poudaril, da "slovenske banke sedijo na okoli 20 milijardah evrov likvidnostnih rezerv, ki so pripravljene, da se razporedijo za ključne projekte v državi". Tako je čas za energetske projekte, objekte in njihovo umestitev v prostor, tudi s posebnimi zakoni, če ne gre drugače, je sklenil.

Da je bančni sistem brez posebnih dodatnih naporov sposoben financirati za približno 10 milijard evrov investicij v zeleni prehod in na druga razvojna področja, pa je v razpravi na konferenci ocenil viceguverner Banke Slovenije Primož Dolenc. Po njegovih besedah vsaj kratkoročno razmere v finančnem sistemu in gospodarstvu dovoljujejo optimizem.

Obstajajo pa kljub temu tveganja, znana in neznana. Zaostrovanje denarne politike bi tako lahko vplivalo na kakovost kreditnega portfelja, skupaj z dvigovanjem obrestnih mer na depozite bi to lahko v bankah, ki trenutno poslujejo zgodovinsko dobro, znova povečalo dohodkovna tveganja, je član sveta Banke Slovenije povedal na okrogli mizi na današnjem srečanju bančnikov. "A vseeno so razmere bistveno boljše kot pred leti, ko je bila negotovost izredno velika," je ugotavljal. Morali pa bi se v Sloveniji, kjer se pogosto pri investicijah preveč zanašamo na državo, po njegovem mnenju odločiti za pot zasebnih investicij v prave projekte.

Tudi prvi mož Nove KBM John Denhof meni, da se v Sloveniji ne premikamo dovolj hitro, postopki trajajo predolgo, kar vpliva na povpraševanje po posojilih za velike projekte in na dinamiko zelenega prehoda. Banke so v svoje strategije vključile trajnostne cilje, a prehod moramo pospešiti, je zatrdil. Niti ob uresničitvi vseh danes načrtovanih naložb podnebnih ciljev ne bomo dosegli, je dodal. "Moramo dvigniti zavedanje gospodarstva in prebivalstva," je prepričan. Zato banke po njegovih besedah igrajo tudi izobraževalno vlogo. Je pa Denhof prepričan, da ima Slovenija vse potenciale, da na trenutne izzive odgovori in si zagotovi nadaljnji razvoj.

Generalna direktorica Gospodarske zbornice Slovenije Vesna Nahtigal je sicer optimistična in zaupa v sposobnost podjetij, da naredijo prave korake. Manj ima zaupanja v politiko. Tako apelira na odločevalce, naj pustijo, da razvoj narekuje stroka, ne vsakokratne politične kalkulacije. Na zbornici so ugotovili, da imajo podjetja veliko pripravljenih investicij v zeleni prehod, še več je načrtov in želja, a izzivov na poti do njih je veliko. Omenila je počasne postopke pri pridobivanju raznih dovoljenj, zaradi katerih je absorpcijska sposobnost gospodarstva manjša.

Znova je tudi opozorila na trenutne težave industrije, predvsem energetsko intenzivne. Industrija materialov, kjer je Slovenija močna in ki je pomembna za zeleni in tehnološki prehod, je še posebej pod udarom. Industrija potrebuje stabilne energetske vire, zato je znova izrazila poziv gospodarstva k odločitvi za drugi blok krške jedrske elektrarne. "Najprej potrebujemo odgovor, kako in s katerimi viri bomo zeleni in industrijski prehod izpeljali, v nadaljevanju nam kompetentnih ljudi ne manjka," je navedla.

Da je čas sprejemanja odločitev, se strinja tudi državni sekretar Frangež

Državni sekretar na gospodarskem ministrstvu Matevž Frangež se je strinjal, da je napočil čas, ko se bo treba lotiti sprejemanja odločitev, saj je "status quo z vsako minuto bolj nesprejemljiv". Frangež je namreč prepričan, da smo v obdobju najglobljih gospodarskih sprememb v zgodovini, ki jih poganja več sočasnih kriz in geostrateških premikov. Slovenija mora vse te spremembe po njegovem prepričanju videti kot velikansko priložnost, tudi za prehod gospodarstva od dobaviteljev v smeri končnih izdelkov z lastnimi blagovnimi znamkami. Pri tem bo gospodarstvo, tako Frangež, potrebovalo močnega partnerja tudi v državi. Ocenjuje namreč, da prehoda ne bo mogoče izpeljati brez njene dejavne spodbujevalne vloge.

Država pa ima po besedah Aleša Delakorde iz fiskalnega sveta jasne omejitve. Opozoril je na nekatera tveganja. Omenil je pričakovano nadaljnje padanje javnofinančnih prihodkov v deležu od BDP-ja ter to, da so številni začasni ukrepi iz časov covidne in draginjske krize že postali stalni, kar povečuje kratkoročno in dolgoročno tveganje za javne finance.

Država je bila pri obravnavi šokov v zadnjih letih razmeroma radodarna, je ugotavljal Delakorda. Vse to je pripeljalo do tega, da je fiskalna politika v času visoke inflacije ostala ekspanzivna, medtem ko se denarna politika zaostruje. "Fiskalna politika lahko z ukrepi za omejevanje učinkov inflacije dejansko sama sebi koplje luknjo," meni Delakorda. Inflacijo namreč lahko s tem dodatno krepi in podaljšuje.

"Za znižanje inflacije bo potrebno širše sodelovanje vseh deležnikov"

Direktorica združenja bank Stanislava Zadravec Caprirolo je povzela stanje v državi in mednarodnem okolju ter navedla, da okrevanje prinaša velike priložnosti. "Pred nami je cilj zgodovinsko največjega investicijskega cikla, ki je povezan s cilji za energetsko neodvisnost in cilji zelenega prehoda. Banke bodo morale odigrati pomembno vlogo, kar bodo lahko storile le, če bodo dobičkonosne," je poudarila.

Čeprav sedanji čas ni prinesel novih šokov, ki so bili značilni za pretekla leta, pa ob tem ostajajo nekateri izzivi, med katerimi je največji izziv visoka inflacija. Guverner Banke Slovenije Boštjan Vasle je povedal, da bo Evropska centralna banka pred poletnim odmorom nadaljevala zmeren dvig ključne obrestne mere. Kako bo v zadnjem letošnjem četrtletju, bo treba počakati na takratne podatke o stanju v gospodarstvu, je dejal.

"Za znižanje inflacije bo potrebno širše sodelovanje vseh deležnikov," je dejal. Potrebno je ukrepanje ne le denarne politike, tudi fiskalne politike, politike plač, da ne bo čezmernega povišanja in prenosa v cene, ter ukrepanje podjetij pri oblikovanju cen in maržne politike. Na dolgi rok pa so potrebne strukturne spremembe za večjo konkurenčnost, produktivnost in odprtost, je naštel.

V bankah bosta po njegovem mnenju ključna upravljanje tveganj in kakovosten ter zadosten nadzor nad bančnim sistemom. Glede javnih sredstev pa je delil stališče ministra. "V zadnjih letih smo bili priča izrednim dogodkom in šokom, zato je bilo upravičeno in pravilno, da smo se jim zoperstavili z izrednimi ukrepi tako na področju denarne kot fiskalne politike," je povedal. A vračamo se v bolj običajne razmere, ko obsežna pomoč denarne in fiskalne politike ne bo več mogoča. "Zato mora vsak sam vzpostaviti robustnejši sistem, da se bo lahko zoperstavil težavam," je dejal guverner.