Vrata najznamenitejše borze na svetu so zaradi epidemije zaprli 18. marca, seveda pa so na borzi NYSE medtem trgovali elektronsko, kar predstavlja veliko večino prometa. Včeraj se je na parket vrnilo približno 80 borznih posrednikov oziroma ena četrtina. Vseeno je to nov znak vrnitve v približno normalno življenje in tudi to je – poleg vse večjega upanja, da bo cepivo proti novemu koronavirusu kmalu na voljo – verjetno pripomoglo k optimizmu po tridnevnem premoru (v ponedeljek je bil v ZDA praznik). Dow Jones se je povzpel za več kot dva odstotka, podobno tudi širši indeks S & P 500, ki je prvič po začetku marca spet splezal nad 3000 točk, pri tem pa se povzpel nad 200-dnevno drseče povprečje, kar je pri tehnični analizi spodbuden signal.

Bilijonski svežnji pomoči bodo obrodili sadove
"Kot kaže, so trgi pozabili na vse dogajanje v zadnjih mesecih. Glede na celotno dogajanje to ni presenetljivo, saj smo od izredno negativnih novic vstopili v obdobje, ko prevladuje optimizem. Tudi podatek, da so ZDA le v dveh mesecih preskočili od najnižje stopnje brezposelnosti v zadnjih 50 letih na najvišjo stopnjo v zadnjih 80 letih, se zdaj gleda z drugega stališča. Vsa pomoč, ki so jo ZDA ponudile gospodarstvu, bo poskrbela za ogromno novih delovnih mest, podjetja pa bodo v prihodnjih letih dosegala rekordne stopnje dobičkov. Podobni sliki smo priča tudi v EU-ju, kjer so vlade tudi poskrbele za precej likvidnosti in vsaj za zdaj uspešno nadomestile izpad potrošnje in višjo stopnjo varčevanja gospodinjstev," nam je povedal Mihajlo Todurov (Vzajemci skupina).

Modrost, ki letos morda ne bo držala
Borzno pravilo "prodaj v maju in se za nekaj časa poslovi od trga" (Sell in May and go away) letos očitno ne velja. V ZDA so se vodilni indeksi že za več kot 35 odstotkov odbili od marčevskega dna, bilijonski reševalni svežnji pa naj bi poskrbeli za nadaljnjo rast. Mihajlo Todurov: "Ocenjujem, da smo dno krize že videli, bodo pa vplivi, kot je na primer izguba delovnih mest, opazni še kar nekaj časa. Zato tudi morebitne občasne hitre korekcije za takšno obdobje niso nič nenavadnega in ne smejo presenetiti vlagateljev, sploh po eni hitrejših rasti v zgodovini. Je pa zelo težko pričakovati, da bo prišlo do daljšega obdobja padcev, saj imajo trgi radi likvidnost in bi lahko trenutno stanje označili za idealno okolje za delnice. Bo pa monetarna politika največjih centralnih bank nedvomno vplivala na inflacijo, čeprav lahko do te pride tudi z zamikom enega leta ali še dlje."

Kam drvimo?
Ker bi se lahko v razvita gospodarstva vrnila inflacija, ki se je v zadnjih desetletjih potuhnila, so cene zlata vse bližje rekordu iz leta 2011 (v evrih je rekord že padel prejšnji teden – 1633 evrov). "Ta plemenita kovina se že nekaj časa giblje blizu močne psihološke meje 1.750 dolarjev za unčo (31,1 grama). Če uspe zlatu to mejo prebiti in se tam tudi obdržati, bo pot do nove rekordne vrednosti (1917 dolarjev) prosta. Lahko bi rekli, da smo priča več dirkam na svetovni ravni: pri okrevanju in odprtju držav, pri razvoju cepiva in pri vrednostih posameznih naložbenih tipov," še dodaja Todurov.