Prenos prednostne pravice je premoženjska pravica, s katero je agencija po zakonu upravičena razpolagati, pravi Dagmar Komar. Poleg tega so družbe v takšnem stanju, da vplačilo delnic ne bo vplivalo na njihovo tekoče poslovanje, dodaja. Kot je znano, je v petek ministrica za gospodarstvo Darja Radić izrazila nezadovoljstvo nad delom Komarjeve ter napovedala, da bo državni zbor pozvala k njeni razrešitvi.
Če bi dopustili, da tretji vstopi v banko, bi to pomenilo, da bi se lastniški delež države tako znižal, da bi v primeru poznejše prodaje prišlo do izgube prevzemne premije, meni Komarjeva.
Vlada prejšnji teden sklepa o dokapitalizaciji ni zavrnila, pravi Komarjeva, ampak o njem ni odločala, ker je služba vlade za zakonodajo ocenila, da ima agencija vse pristojnosti, da o tem odloča. "Agencija je delovala skrbno in iskala možnosti, da bi država ostala lastnica bodisi posredno ali neposredno. Glede na to, da v proračunu sredstev ni, je ostala le možnost, da se povabi katero od državnih družb, da sodelujejo v dokapitalizaciji," pravi Komarjeva.
Odločili so se za družbe v 100-odstotni lasti države, ki nimajo težav s kapitalsko ustreznostjo, so dovolj likvidne in pri katerih sodelovanje pri dokapitalizaciji ne bo vplivalo na poslovanje. Agencija je upravam teh družb izdala tudi ustrezen sklep.
Z upravami teh družb so se dogovorili, da letos agencija ne bo pričakovala takšnih dividend, kot bi jih sicer, če ne bi sodelovali pri dokapitalizaciji. Poleg tega bo agencija - če bo strategija takšna, da bo država delež v banki prodala - te delnice prodala čim prej in po čim višji ceni, da bodo družbe vložek dobile čim prej nazaj.
"Za prenos pravice ni potrebno soglasje vlade"
Komarjeva zavrača očitek, da je agencija kršila zakon o upravljanju kapitalskih naložb države, ki določa, da agencija s posamično naložbo, katere skupna knjigovodska vrednost presega 20 milijonov evrov, in s strateškimi naložbami razpolaga po predhodnem soglasju vlade. Pravi, da je agencija skladno s svojimi pristojnostmi prenesla prednostno pravico na družbe v 100-odstotni lasti države in da za prenos pravice ni potrebno soglasje vlade.
"S tem ni ničesar kršila, ravnala je zakonito, delovala izključno v duhu koristi države," trdi Komarjeva in dodaja, da gre za pridobivanje deleža na račun države, agencija pa je pri prenosu pravice gledala na širši družbeni interes. "Če bo sektorska politika takšna, da se bo šlo v privatizacijo NKBM-ja, bodo te družbe dobile za delnico več kot osem evrov," pravi.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje