Maketa korejskega reaktorja v prostorih Gen energije v Ljubljani. Foto: BoBo
Maketa korejskega reaktorja v prostorih Gen energije v Ljubljani. Foto: BoBo

Družba Gen energija nadaljuje postopke za končno odločitev o projektu JEK 2, je na prvem srečanju z novinarji po lanski odpovedi referenduma povedal direktor podjetja Dejan Paravan. Pripravljajo strokovne študije, kot so poročilo o analizi varnosti lokacije, radiološke analize, poplavne študije, študije potresne varnosti lokacije. Nadaljujejo se tudi priprave študij tehnične izvedljivosti.

Študije tehničnih izvedljivosti pripravljajo potencialni dobavitelji. Namenjene so presoji tehničnih možnosti za gradnjo in delovanje nove jedrske elektrarne ob upoštevanju posebnih tehnoloških in lokacijskih zahtev, evropske in slovenske zakonodaje ter drugih varnostnih, energetskih in izvedbenih vidikov.

Na poziv za izdelavo študij sta se prijavila francoski EDF in ameriški Westinghouse, korejski KHNP pa je Gen obvestil, da pri študiji ne bo sodeloval in da izstopa iz igre za JEK 2, je povedal poslovni direktor Gena Bruno Glaser. Skupna ocenjena vrednost obeh študij je 8,3 milijona evrov, končani naj bi bili do letošnje jeseni.

Sorodna novica Gen energija: Cene urana zaradi povečanega povpraševanja naraščajo, a zalog je dovolj

Po izstopu Korejcev bo izbor reaktorja precej ožji

Kaj pomeni izstop Korejcev? Namesto osmih potencialnih reaktorskih tipov tako na mizi ostajajo tri vrste moči, 1000, 1200 in 1650 megavatov (MW). Gre za Westinghousov AP 1000 ter evropska tlačnovodna reaktorja EPR 1200 in EPR 1650.

Po Paravanovih zagotovilih se s tem kompleksnost izbora zmanjšuje, konkurenca pa ostaja zadostna. Na že predstavljeno ekonomiko projekta, ki da je realna in celo nekoliko konservativna, izstop KHNP po njegovih besedah nima vpliva. Ocenjena investicijska vrednost JEK-a 2 brez stroškov financiranja tako ostaja med 9,3 in 15,4 milijarde evrov.

Ekipo, ki se ukvarja s projektom, bodo razširili s 50 na 150 ljudi

Skupaj je Gen do zdaj za projekt JEK 2 porabil okoli 30 milijonov evrov, do 2028 pa naj bi bilo stroškov še kar nekaj. Med drugim bo treba ekipo, ki se ukvarja s projektom, s sedanjih 50 povečati na 150 strokovnjakov.

Sorodna novica "Negativna odločitev na referendumu bi pomenila zavoro projektu JEK 2"

Paravan je komentiral tudi odpoved posvetovalnega referenduma in dejal, da tudi če bi bil izveden, zanje ne bi bil neposredno zavezujoč. Kot družba v 100-odstotni državni lasti morajo namreč spoštovati odlok DZ-ja o strategiji upravljanja kapitalskih naložb države in vsakoletne načrte upravljanja, ki jim dajejo usmeritve. Med strateškimi usmeritvami Skupine Gen pa sta tudi "gradnja novih jedrskih proizvodnih zmogljivosti in izvajanje vloge nosilca razvoja projekta JEK 2". Sprememb v teh strateških usmeritvah ni in po informacijah Gena energije spremembe niso načrtovane. Projekt se tako po Paravanovih besedah nadaljuje skladno s potrjeno časovnico in poslovnim načrtom skupine.

Akcijski načrt Gena za male modularne rekatorje

Družba Gen energija je v okviru razprave o prihodnji energetski oskrbi države sprejela akcijski načrt na področju tehnologije malih modularnih jedrskih reaktorjev (SMR).

Akcijski načrt po pojasnilih krovne družbe Skupine Gen, katere del je tudi Nuklearna elektrarna Krško, in trenutno edinega investitorja v projekt nove nuklearke v Krškem (JEK 2) izhaja iz decembra lani sprejetega osveženega nacionalnega energetskega podnebnega načrta (NEPN), ki po enem od scenarijev ob postavitvi nove nuklearke do leta 2040 predvideva tudi gradnjo manjšega modularnega jedrskega reaktorja z močjo okoli 250 megavatov do 2050.

V prvem koraku so v Genu energiji stopili v stik z 12 ponudniki tehnologije SMR iz različnih delov sveta in jim poslali dopis o nameri raziskave možnosti uvedbe njihove tehnologije. Po besedah prvega moža Gena energije Dejana Paravana teh 12 ponudnikov razvija 14 tehnologij, ki so najdlje na poti h komercialni uporabi.

V tem letu bodo v podjetju po besedah Gregorja Srpčiča, ki je vodilni inženir za SMR in razvoj jedrskih tehnologij v Genu, izvedli predhodno analizo izvedljivosti projektov SMR v Sloveniji, ki bo vključevala identifikacijo potencialnih zasnov in lokacij ter variantne rešitve, ter vodili strokovni dialog s ponudniki. V nadaljevanju so predvidene tudi podporne tehnične študije za poznejšo pripravo študije izvedljivosti, ki bo podlaga za pripravo in oddajo pobude za začetek umeščanja v prostor.

Paravan je ob tem spomnil na zadnjo analizo Mednarodne agencije za energijo (IEA), da bodo prve komercialne tehnologije SMR na voljo okoli 2030. Sprva bo cena teh reaktorjev na kilovat po Paravanovih navedbah dvakratnik tiste pri tradicionalnih reaktorjih. A s serijsko proizvodnjo naj bi se ceni izenačili nekje do 2050, je dejal.

SMR je, tako Paravan, nedvomno perspektivna tehnologija, a ker še ni preizkušena v praksi, je glede nje veliko nejasnosti. Ker razvoj terja svoj čas, tako ne sme biti pritiska, da bi morali te male reaktorje v Sloveniji na omrežje priključiti do 2040, je prepričan prvi mož Gena. Če pa bi inovacije pokazale, da gre razvoj hitreje, pa je mogoča pospešitev dinamike. To bo jasno v prihodnjih letih.

Med potencialnimi lokacijami za postavitev SMR v Sloveniji se sicer omenjajo območja Termoelektrarne Šoštanj in Brestanica ter zaprte Termoelektrarne Trbovlje, Taluma v Kidričevem ali kakšnega drugega velikega porabnika energije, npr. ene od jeklarn in pa Beričevega na obrobju Ljubljane, kjer je veliko omrežno vozlišče. Študijo lokacij sicer v okviru ameriško sofinanciranega projekta Phoenix izdeluje storitveno podjetje Sargent & Lundy iz ZDA.

Gen medtem nadaljuje postopke. Lani jeseni so na ministrstvo za okolje, podnebje in energijo poslali dopolnjeno pobudo za začetek priprave državnega prostorskega načrta (DPN) za novo jedrsko elektrarno. Po njihovih informacijah so na ministrstvu, pristojnem za energetiko, pobudo že predali ministrstvu za naravne vire in prostor.

Za letos v Genu predvidevajo sprejetje vladnega sklepa o začetku priprave DPN-ja, ki mu sledijo priprava študije variant in predloga izbora ter priprave okoljskega poročila v sklopu celovite presoje vplivov na okolje. V naslednjih korakih do sprejetja dokončne uredbe o DPN-ju sledijo javna razgrnitev DPN-ja, čezmejna presoja vplivov na okolje ter opredelitev nosilcev urejanja prostora do sprejemljivosti vplivov prostorskega akta.

Sorodna novica Odgovarjamo na vprašanja o jedrski energiji - 2. del

Odločitev o podaljšanju NEK-a ne bo znana pred letom 2030

Paravan je odgovarjal tudi na vprašanje možnosti podaljšanja obratovanja obstoječe Nuklearne elektrarne Krško (NEK) še za 20 let, torej do 2063. Ocena Gena energije in hrvaškega solastnika jedrske elektrarne je, da je podaljšanje z različnih vidikov prava odločitev in da bodo, ko bo čas za to, podprli pripravljalne aktivnosti za podaljšanje. Ni pa tega pričakovati pred letom 2030.

Kot ocenjujejo, bi bilo delovanje NEK-a do 2063 koristno tudi v primeru odločitve za JEK 2, saj bi cenovno konkurenčen vir elektrike močno razbremenil denarni tok v prvih 20 letih delovanja nove jedrske elektrarne.

Paravan je pozdravil pobudo predsednika vlade Roberta Goloba za vzpostavitev celovite, strokovne in konstruktivne javne razprave glede energetske prihodnosti Slovenije. V Genu energiji ostajajo zagovorniki kombiniranega scenarija obnovljivih virov energije in jedrske energije.

Je pa Paravan poudaril, da čisto vsak scenarij energetskega razvoja prinaša negotovost in tveganja ter da nobena tehnologija ni popolna. Zato bodo potrebni kompromisi, pri analizi pa bo treba upoštevati vidike okoljske sprejemljivosti, rabe prostora, zanesljivosti, ekonomike in učinka na uvozno odvisnost.