Kot je pojasnil Kovač, nekdanjega predsednika Kadrovsko-akreditacijskega sveta, je bil povod za odstop KAS-a pretekli teden zamenjava nadzornikov HSE-ja in Pošte Slovenije, ko je vlada po Kovačevih besedah povsem obšla nominacijski postopek na KAS-u, odstop pa je bil protest proti takšnemu načinu. "Mi smo se vseskozi trudili voditi dvofazni posotopek (akreditacija in nominacija kandidatov), vendar vlada tega ni vedno upoštevala, na kar smo jo tudi opozarjali. Zadnja kršitev pa se je zgodila s temi zamenjavami," je poudaril Kovač.
Izpostavil je tudi, da so morali pravila delovanja in samo delovanje KAS-a vzpostaviti sami in si ob tem prizadevati, da jih bo vlada razumela in povzela. "In ne obratno, da mi nismo sledili vladnim uredbam o delovanju v KAS-u, kot je bilo ob našem odstopu slišati," je pojasnil nekdanji predsednik KAS-a.
Odstop kot politični pritisk
Skupaj s še štirimi člani je pojasnil, da je bil odstop oblika političnega pritiska, da se v Sloveniji odpre razprava o tem, kakšno naj bo korporativno upravljanje v Sloveniji in kaj država na tem področju sploh želi. Dodali so še, da kljub nepreklicnemu odstopu in opustitvi opravljanja vseh poslov niso zaprli vrat in so vladi še vedno pripravljeni svetovati pri novi agenciji. "Mi smo tukaj delali praktično voluntersko, plačani smo bili 80 evrov bruto na sejo, minus osem evrov parkirnine. Rad imam Slovenijo in sem pripravljen žrtvovati pet ur tedensko, zato, da bo boljša. Če pa me ne potrebujejo, potem pa rajši igram tenis ali pa kosim travo," je o vladnem odnosu do KAS-a dejal njegov nekdanji član Franc Jamšek.
"Vlada želi z ustanovitvijo nove agencije nadgraditi idejo KAS-a, način, kako je potekal proces nastajanja tega projekta, in način, kako naj bi delovala ta institucija, pa kaže na neko zelo podobno usodo, kot smo jo doživeli mi," je bil Kovač zadržan do vladnega projekta.
"Vladno delovanje podobno komunizmu"
"Vlada v predhodnih postopkih ne oblikuje institucije, zato da bi na takšno institucijo izbrala primerne kadre, ki bi jo vodili. Ti kadri bi nato morali takoj začeti operativno delo. Mi pa tem kadrovskim ekipam, ki vstopajo v agencijo, šele nalagamo, da oblikuje način dela in pravila. Zato se bodo znašli v veliki časovni stiski, saj je še ogromno nerešenih vprašanj," je do delovanja agencije skeptičen Kovač.
Ob tem je opozoril, da vlada vodi neke vrste svoje vzporedne nadzorne organe (npr. v Slovenskih železnicah) in se ukvarja s korporativnim upravljanjem, čeprav s tem nima znanja in izkušenj : "Po svoje je to tak intervencionizem, kot so si ga svoj čas privoščili komunisti."

Pahor: Sam nikoli nisem poklical Kovača
Medtem pa je premier Borut Pahor že napovedal, da bo vlada iskala rešitve, kako ustanoviti novo institucijo, ki bi nadomestila Kadrovsko akreditacijski svet. Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD) je namreč Kas ocenila kot "referenčno institucijo tranzitne države", je dejal premier, tako da bodo "tudi s pomočjo OECD iskali neko obliko institucije, ki bi bila enako avtonomna".

Z ustanovitvijo tega sveta je vlada želela "spremeniti neko paradigmo kadrovske politike". Svet je "v veliki meri discipliniral vladne stranke in apetite ljudi, ki jih podpirajo ali stojijo za njihovo politiko" in opravil pionirsko delo, kljub temu da "pogosto ni imel natančnih občutkov, kaj natančno je njegova naloga", je dejal premier.

Sicer pa je tudi zatrdil, da nikoli ni poklical predsednika sveta Kovača, da bi skušal vplivati na odločitve. Da je bil svet avtonomen, po Pahorjevem mnenju dokazuje tudi dejstvo, da je svet sam javno sporočal "pozitivne in negativne izkušnje".