Izgubljanje povezave med finančnim in realnim sektorjem se je kazalo v zelo hitri rasti finančnega sektorja, ki je postal najbolj donosna dejavnost, še posebej s ponujanjem vedno novih produktov, katerih značilnost je precejšnja netransparentnost.

Razmere so se obrnile avgusta lani, ko so banke začele odpisovanje vrednosti aktiv, ki bi danes lahko že presegle 2.000 milijard dolarjev. Dokončne številke sicer še ni, kriza pa po mnenju Kranjca še ni dosegla dna.

Z makroekonomskega vidika pa je vzroke po Kranjčevih besedah iskati v preveč ohlapni denarni politiki, nevzdržni rasti kreditiranja, porastu cen premoženjskih oblik, procikličnosti finančnega sistema, globalnem ekonomskem in finančnem neravnotežju, bančnemu sistemu v senci in v osnovi pomanjkljivem bančnem sistemu.

Kranjec: Bistveno je, da banke dobijo več kapitala
Ukrepati bo tako treba na več ravneh. V finančnem sektorju bo treba bistveno zmanjšati vzvode finančnim institucijam, kar pomeni, da bodo banke morale dobiti več kapitala. V realnem sektorju pa bo potrebnega veliko varčevanja, in sicer tako v gospodarstvu kot v gospodinjstvih. Nujni so tudi ukrepi na makroekonomski ravni.

Mrak: Treba je vzpostaviti zdravo ožilje
Omenjene ukrepe za reševanje krize je izpostavil tudi Mojmir Mrak z ljubljanske ekonomske fakultete. Po njegovih besedah je cilj teh ukrepov narediti krizo čim krajšo in čim bolj plitvo. Zaradi tega je potebno nadaljnje nižanje obrestnih mer in zagotavljanje likvidnosti bank, poleg tega pa preprečiti propad realnega sektorja zaradi finančnega. Kot zelo pomembno izpostavlja tudi čim bolj popolno razkritje informacij o dejanskih izgubah, saj se le tako lahko vidi natančen obseg težave.

Za razvoj je, kot je poudaril Mrak, treba znova vzpostaviti zdravo ožilje. To je mogoče s stabilizacijo sektorja in z dolgoročnimi ukrepi za sistemsko sanacijo sistema. Najpomembnejše je zato postopno ukrepanje z regulativo in nadzorom.

Mrak je še dodal, da se je kriza poglobila po propadu Lehman Brothers, kjer se je pokazala visoka odvisnost od medbančnega trga, saj se je blokiral zaradi prekinjenega dotoka svežih sredstev.

Debeljak: Vplivi se že kažejo v finačni nedisciplini
Na konferenci je bila tudi okrogla miza, ki so se je udeležili predsednik uprave Mercatorja Žiga Debeljak, direktorica Trima Trebnje Tatjana Fink, predsednik uprave Zavarovalnice Triglav Andrej Kocič, direktor Iskratela Andrej Polenec, predsednica uprave SKB Banke Cvetka Zelšek in predsednik uprave Abanke Vipa Aleš Žajdela. Sodelujoči so poudarili, da so se na krizo že predhodno pripravili oziroma da jih (še) ni močno zadela.

Debeljak je tako poudaril, da se vplivi že kažejo v finančni nedisciplini in da slovenske banke niso več sposobne financirati novega razvoja in investicij.

Fink: Ključno je zagotavljanje likvidnosti
Finkova pa je poudarila, da je v tem trenutku pomembno, da gremo naprej in se ne zaslepimo s krizo. Ključen problem je tako zagotavljanje likvidnosti, saj so kreditni pogoji zaostreni, poleg tega pa so nekatera podjetja že od prej precej zadolžena. Sicer pa naj bi bile slovenske banke že tako ali tako bolj previdne in regulirane kot v tujini. Direktorica Trima je tudi dodala, da so ohlajanje trga opazili že proti koncu prejšnjega leta.

Tudi predsednik uprave Abanke Vipa meni, da je v času krize potrebna realna ocena razmer. Tudi sami so že lani poleti začutili krizo in se nanjo ustrazno pripravljali s povečevanjem likvidnostnih rezerv z dokapitalizacjio.

Predsednik uprave Zavarovalnice Triglav pa zaradi dobre regulacije ne čuti pomembnejših vplivov finančne krize, mednarodno finančno krizo dojema kot neke vrste korekcijo dolgoletnih trendov in nekega pohlepa.

Tudi v SKB Banki po zagotovilih Selškove krize ne čutijo, to, da so šli v okvir Societe General, pa vidi le kot prednost in njeno najboljšo odločitev v karieri. Meni, da je treba zdaj povsem prečistiti finančni sistem. Po njenih zagotovilih pa bankrot Lehman brothersov nima posledic za Slovenijo, ker pri nas ni investicijskih bank.

Polenec: Krize so tudi izjemne priložnosti
Direktor Iskratel pa je poudaril, da so krize tudi izjemne priložnosti. Sami so namreč iz velike ruske krize prišli kot zmagovalci, saj so zelo povečali prisotnost na tamkajšnjem trgu.

Blaž Kosovel