Zapuščina 'hazarderskega obdobja' med letoma 2005 in 2008 je zmanjšala možnosti za omilitev učinkov krize, meni ekonomist Jože Mencinger. Foto: MMC RTV SLO
Zapuščina 'hazarderskega obdobja' med letoma 2005 in 2008 je zmanjšala možnosti za omilitev učinkov krize, meni ekonomist Jože Mencinger. Foto: MMC RTV SLO

Zapuščina 'hazarderskega' razdobja 2005-2008 je zmanjšala možnosti za omilitev učinkov krize.

Jože Mencinger
Vladni program stabilnosti
Analitično ni vladnemu programu stabilnosti kaj očitai, meni Jožće Mencinger, a dodaja, da se zdi, da je bolj kot domači javnosti namenjen EU-ju. Foto: MMC RTV SLO

Zaveza za odpravljanje protikriznih ukrepov že v letih 2010 in 2011 ter vnaprejšnja odpoved posegom v prihodke sta prezgodnji, zaveza, da bi javnofinančni primanjkljaj v letu 2013 z zmanjšanjem odhodkov znižali na 1,6 BDP-ja pa je vprašljiva, vladni program stabilnosti ocenjuje Mencinger.

Kriza kot priložnost? Navadna neslanost.
Ekonomist ugotavlja, da se s protikriznimi ukrepi mešajo raznovrstne "strukturne reforme", posodobitve posameznih delov socialnega sistema in trga dela, leporečja iz časov prevlade ekonomike ponudbe in neslanosti o tem, da kriza ustvarja priložnost, iz katere bomo izšli kot zmagovalci.

Kaj imata skupnega zdajšnja kriza in leto 2060?
Struktirne reforme, ki jih napoveduje vlada, so za konsolidacijo javnih financ "prejkone povsem irelevantne, če že ne škodljive". In kaj ima z ukrepi za konsolidacijo javnih financ zadnji del programa stabilnosti, ki se ukvarja z letom 2060, takratno strukturo prebivalstva in vzdržnostjo javnih financ, vladni program kritizira Mencinger.

"V hazarderskem obdobju zakockali preveč"
Varčevanje s krčenjem socialnih pravic in zmanjševanje števila javnih uslužbencev (učiteljice, vzgojiteljice, državni uradniki) lahko zmanjša domače povpraševanje, ne zagotovalja pa povečevanja tujega, kar lahko krizo poglobi. Odpuščeni in upokojeni bodo namreč le "prenehali ustvarjati delo" in prešli na financiranje iz drugih javnih blagajn, ki jih bo prav tako treba od nekod napajati. Pričakovanja, da bo varčevanje v javnem sektorju spodbudilo gospodarsko rast, so po njegovem mnenju "povsem iluzorna".

Slovenija se krizi ni mogla izogniti, zapuščina, po mnenju Mencingerja "hazarderskega obdobja med letoma 2005 in 2008", pa je možnosti za omilitev učinkov krize še zmanjšala. V omenjenih treh letih je Slovenija "zakockala vsa narodnogospodarska omrežja, primanjkljaj na tekočem računu se je močno povišal, ob visoki gospodarski rasti je imela proračunski primanjkljaj, poleg tega pa se je povečala še zadolženost," piše Jože Mencinger v publikaciji Ekonomskega inštituta ljubljanske pravne fakultete Gospodarska gibanja.

Program napisali za EU, in ne za domačo javnost?
Program stabilnosti je sicer solidno napisan dokument, a bolj kot domači javnosti namenjen Evropski komisiji. Po analitični plati mu ni kaj očitati, a to še ne pomeni, da je v njem predvidena finančna konsolidacija (prej omenjeno znižanje BDP-ja v letu 2013) tudi realistična, piše Mencinger.

Predvideva, da bi lahko "normalen javnofinančni primanjkljaj" v Sloveniji dosegel 5,54 odstotka BDP-ja (kakršen je že bil), in piše, da ni odveč dodati, da je Slovenija tako po padcu BDP-ja kot velikosti primanjkljaja in deležu javnega sektorja v BDP-ju povsem "normalna regija EU-ja".

Zapuščina 'hazarderskega' razdobja 2005-2008 je zmanjšala možnosti za omilitev učinkov krize.

Jože Mencinger