Kot smo decembra lahko brali v medijih, je lizinška hiša zaradi neporavnanih obveznosti – šlo naj bi za več kot pol milijona evrov – zasegla sto tovornjakov skupaj s cisternami prevozniku kemikalij in goriv Ivanu Bubniču. Kot nam je pojasnil direktor Združenja za promet pri Gospodarski zbornici Slovenije Robert Sever, so predlansko leto in prvo polovico prejšnjega leta zaradi ugodne gospodarske klime – rasti in povečanega povpraševanja po prevozih – zaznamovali rekordi v nakupih tovornih vozil. Zatem pa je prevoznike presenetil nagel upad naročil od 25 do 30 odstotkov. Lizinške hiše jim tako zaradi nezmožnosti odplačevanja že jemljejo osnovna sredstva.

Kot je za MMC povedal Bojan Pečnik, sekretar sekcije za promet pri slovenski obrtni zbornici, kamor je vključena večina manjših prevoznikov (ki imajo od enega do petih vozil), nezmožnost odplačevanja v dejavnosti, kakršna je prevoz blaga in potnikov, pravzaprav zmeraj grozi, saj teh storitev ni mogoče opravljati "na zalogo" in so pač odvisne od dejavnosti gospodarstva in družbe.

Pečnik tako opozarja še, da bodo krizo bistveno lažje preživeli tisti prevozniki, ki se niso pretirano zadolževali. Občasne krize namreč poznajo vsi, saj so se morali vselej prilagajati spremenjenim zahtevam kupcev storitev, novim cenam pogonskih goriv, večji konkurenci in podobno.

Ukrepi nujni tudi na ravni EU-ja
V zvezi s tem na obrtni zbornici opozarjajo, da bi država v razbremenitev panoge med drugim morala ukrepati tudi na ravni Evropske unije. Tako se velikokrat zgodi, da prevozniki prevoza ne morejo opraviti v najkrajših rokih, saj so omejitve prevoza blaga v različnih državah časovno in prostorsko neusklajene, zato bi bilo to področje treba urediti, opozarja Pečnik. Prav tako predlagajo ponovno proučitev omejitve delovnega časa voznikov, ki bi moral biti zaradi naraščanje prometa osebnih vozil po njegovih besedah prožnejši.

Upad naročil predvsem v avtomobilski industriji
Kot nam je v zvezi s tem povedala ena izmed deklet, ki vozijo tovornjak – za volani težkih tovornih vozil pri nas namreč sedijo tudi predstavnice nežnejšega spola, okoli trideset jih vozi na dolge razdalje – se številna podjetja po Evropi zapirajo, zato s plačilom prevoznikom (običajni rok plačila je od enega do treh mesecev) zamujajo tudi po več mesecev ali pa sploh ne plačujejo. Prevozniki posledično ne morejo plačati dolgov, pri čemer, kot nam je pojasnila sogovornica, številni vozila sami vrnejo lizingu, prosijo za zamrznitev in upajo, da jih bodo po koncu krize spet lahko zagnali. Nekateri izmed njih pa vrnejo svoje jeklene konjičke tudi za trajno.

Kot nam je še povedala, je upad naročil zelo opazen predvsem v avtomobilski industriji. Če se zapre le ena izmed tovarn, ki izdeluje katerega izmed posameznih avtomobilskih delov, je upad zelo močan, še zlasti pa se v težavah znajdejo prevozniki, ki so v 80 ali več odstotkih naročil vezani na eno samo podjetje.

Manj se tako po njenih besedah prevažajo plastika, granulat in kovine (železo, jeklo, baker), od končnih izdelkov pa avtomobili, kamp prikolice, počitniški kombiji in tovorna vozila. Bolj ali manj nespremenjen ostaja le prevoz hrane in pijače.

Kriza še znižala že tako nizke plače
Sami vozniki tovornjakov pa krizo občutijo še drugače. Mnogi prevozniki so namreč začeli odpuščati, pri čemer se je na cesti znašla tudi polovica voznikov. S plačili zamujajo, s sklicevanjem na krizo pa plače še dodatno zmanjšujejo, navaja voznica tovornjaka. Večina voznikov pri tem nima fiksnega dohodka, temveč je ta odvisen od števila prevoženih kilometrov, za vožnje v nekatere kraje pa obstajajo tudi znane cene. Vendar so plače pogosto nižje od pričakovanih, regres pa se, kot nam je povedala, ponekod izplačuje v dveh delih, junija in decembra. Omenjene nepravilnosti po njenih besedah niti niso vezane le na krizna obdobja.

Delo težavno in odgovorno
Pri tem je poklic voznika na mednarodnih špedicijah pogosto težaven, poleg tega pa gre za odgovorno delo, še meni dekle, ki tudi sama vozi na dolge razdalje. Vozniki živijo na majhnem prostoru, glavni del njihove hrane so živila v pločevinkah, predvsem pa so zlasti ob koncih tedna običajno ločeni od družin. Tudi spoštovanje okolice do njihovega poklica je premajhno, saj si malokdo predstavlja, kaj vse morajo znati, poleg vozniških del pa po navadi opravljajo tudi dela mehanika in vulkanizerja. Pri tem pa ljudje običajno ne pomislijo, kako pride hrana na police, čevlji v prodajalno, avtomobili v salone, opozarja voznica.

In kultura drugih udeležencev v prometu? "Po mnenju poklicnih voznikov bi morali večini ljudi pobrati vozniške izpite. Nekateri izzivajo smrt, če pa se zgodi nesreča, je zmeraj kriv šofer," še pravi naša sogovornica.

Erna Strniša
erna.strnisa@rtvslo.si